Išči

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška. 

Papež: To, da je Jezus šel v nebesa, je za nas veliko veselje, saj na Očetovi desnici prosi za nas

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes v Italiji in v drugih državah obhajajo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor izhajajoč iz evangelija praznika Gospodovega vnebohoda pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Evangeljski odlomek (Mr 16,15-20),  ki je zaključek Markovega evangelija, nam predstavlja zadnje srečanje Vstalega s svojimi učenci, preden se bo povzpel na Očetovo desnico. Običajno, to vemo, so prizori slovesa žalostni in prebudijo v tistem, ki ostane, občutek zgubljenosti, zapuščenosti. Apostolom pa se vse to ni zgodilo. Kljub ločitvi od Gospoda, oni niso potrti, nasprotno, veseli so ter pripravljeni kot misijonarji iti v svet.

Zakaj učenci niso žalostni? Zakaj se moramo tudi mi veseliti, ko vidimo, da gre Jezus v nebo? Ker vnebohod dopolni Jezusovo poslanstvo med nami. Dejansko, če se je zaradi nas Jezus spustil iz nebes, je tudi zaradi nas, da se povzpne tja. Potem ko se je spustil v našo človeškost in jo je odrešil, če se je Božji Sin spustil in postal človek, Bog-Človek in sprejel našo človeškost in jo odrešil,  se sedaj vzpenja v nebo in nese s seboj naše meso. Je prvi človek, ki je vstopil v nebo, kajti Jezus je pravi človek in je pravi Bog. Naše meso je v nebesih in to nam daje veselje, saj na Očetovi desnici sedi človeško telo, Jezusovo telo in v tej skrivnosti vsakdo od nas zre svoj prihodnji cilj. Ne gre torej zato, da jih zapušča, saj Jezus ostane za vedno z učenci, z nami. Ostane v molitvi, kajti on kot človek, prosi Očeta, kot Bog in človek. Kaže mu rane, s katerimi nas je odrešil. Jezusova molitev je tam z našim mesom. Je eden od nas, ki je tam. Bog-človek in prosi za nas. To nam mora dati gotovost, še več, veselje, veliko veselje. Drugi vzrok za veselje je Jezusova obljuba. Rekel nam je: »Poslal vam bom Svetega Duha.« In s Svetim Duhom se izpolni zapoved, ki jo na dan slovesa da: »Pojdite po svetu in oznanjujte evangelij.« Sveti Duh je, ki nas bo popeljal v svet prinašati evangelij. In Sveti Duh od tistega dne, ko ga je Jezus obljubil in bo potem devet dni zatem prišel na praznik Binkošti, je ravno Sveti Duh, ki je omogočil, da smo vsi mi danes tako. Veliko veselje je to. Jezus je šel in je prvi človek pred Očetom. Odšel je z ranami, s katerimi je plačal ceno za naše zveličanje in moli za nas in zatem nam pošilja, nam obljublja Svetega Duha, da bi šli evangelizirati. Zaradi tega današnje veselje, zaradi tega veselje na ta dan vnebohoda.

Bratje in sestre, na ta praznik vnebohoda, medtem ko zremo nebo, kamor se je povzpel Jezus in sedi na Očetovi desnici, prosimo Marijo, nebeško Kraljico, naj nam pomaga, da bomo v konkretnih situacijah življenja v svetu pogumni pričevalci Vstalega.

Nedelja, 16. maj 2021, 13:13

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >