Papež Frančišek ob sklepu dneva molitve za Libanon: Naj se razblini noč sporov in naj vzide zarja upanja
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Govor papeža Frančiška
Dragi bratje in sestre, danes smo se zbrali k molitvi in razmišljanju, h katerima nas je spodbudila zaskrbljenost za Libanon, močna zaskrbljenost, ko vidimo, da je ta dežela, ki jo nosim v srcu in za katero imam željo, da jo obiščem, padla v globoko krizo. Hvaležen sem vsem udeležencem, da so s pripravljenostjo sprejeli povabilo in za današnjo bratsko podelitev. Mi pastirji, podprti z molitvijo svetega Božjega ljudstva, smo v tej neprijetni temi skupaj iskali, kako se usmeriti proti Božji luči. In v njegovi luči smo videli naše senčne strani: napake, ki smo jih storili, ko nismo dosledno in do konca pričevali evangelij; izgubljene priložnosti na poti bratstva, sprave in polne enosti. Za to prosimo odpuščanje ter s skrušenim srcem recimo: »Gospod, usmili se!« (Mt 15,22).
To je bil krik neke žene, ki je ravno v predelu Tira in Sidona srečala Jezusa in ga polna stiske vztrajno prosila: »Gospod, pomagaj mi« (v. 25). Ta krik je danes postal krik vsega ljudstva, libanonskega ljudstva, ki je razočarano in izčrpano, potrebno gotovosti, upanja in miru. Z našo molitvijo smo hoteli spremljati ta krik. Ne odnehajmo, ne utrudimo se prositi nebo za tisti mir, katerega ljudje s težavo gradijo na zemlji. Vztrajno ga prosimo za Bližnji vzhod in za Libanon. To drago deželo, zaklad civilizacije in duhovnosti, ki je skozi stoletja izžarevala modrost in kulturo, ki pričuje edinstveno izkušnjo sobivanja, ne moremo prepustiti moči usode ali tistim, ki brezvestno zasledujejo svoje lastne interese. Kajti Libanon je majhna-velika država; je pa še več, saj je univerzalno sporočilo miru in bratstva, ki se dviguje na Bližnjem vzhodu.
Stavek, ki ga Gospod izgovarja v Svetem pismu, je danes odmeval med nami in je skoraj kot odgovor na krik naše molitve. Z malo besedami Bog razglasi, da ima »načrte miru in ne nesreče« (prim. Jer 29,11). Načrti miru in ne nesreče. V teh časih nesreče hočemo z vsemi močmi potrditi, da Libanon je in mora ostati načrt miru. Njegova poklicanost je, da je področje tolerance in pluralizma, oaza bratstva, kjer se srečujejo različna verstva in veroizpovedi, kjer različne skupnosti sobivajo, saj dajejo prednost skupnemu dobremu pred posebnimi koristmi. Zato je bistveno – in to želim poudariti – »da se tisti, ki ima oblast, končno in odločno poda v službo miru in ne lastnih interesov. Dovolj je osebne koristi nekaterih na račun mnogih. Dovolj je zasedanja ozemelj, ki parajo ljudstva. Dovolj je s prevlado delnih resnic nad upanjem ljudi« (Papež Frančišek, Besede ob sklepu dialoga, Bari, 7. julij 2018). Dovolj je z uporabo Libanona in Bližnjega vzhoda za dobiček zunaj njega! Potrebno je dati Libanoncem možnost, da so protagonisti boljše prihodnosti na svoji zemlji in sicer brez nezakonitega vmešavanja.
Se nadaljuje
