Frančišek o ekološki krizi: Ni več časa za čakanje, treba je delovati

Andreja Červek – Vatikan

Parlamentarno zasedanje na visoki ravni Sveta Evrope, ki je potekalo v sredo, 29. septembra, v Strasburgu, je bilo posvečeno temi »Okolje in človekove pravice: pravica do varnega, zdravega in trajnostnega okolja«. V sporočilu Frančišek izpostavi, da nas ekološka kriza poziva k »interdisciplinarnemu in operativnemu dialogu na vseh ravneh, od lokalne do mednarodne, pa tudi k individualni in kolektivni odgovornosti«.

Izboljšati razmere, v katerih se nahaja zdravje našega planeta

Sveti sedež kot država opazovalka s posebno pozornostjo in zanimanjem spremlja vse dejavnosti Sveta Evrope na tem področju, saj je prepričan, da je treba podpreti in ovrednotiti vsako pobudo in konkretno odločitev te organizacije, ki lahko izboljša dramatične razmere, v katerih se nahaja zdravje našega planeta.

Papež spomni na svoj govor, ki ga je imel pred Svetom Evrope 25. novembra 2014, in v katerem je poudaril »tesno in plodno sodelovanje med Svetim sedežem in Svetom Evrope« ter izpostavil, »da je med temami, ki zahtevajo naš razmisleh in naše sodelovanje, zaščita okolja, te naše ljubljene Zemlje, ki je velika zaloga, ki nam jo je dal Bog, in ki nam ni na voljo, da bi jo iznakazili, izkoriščali in oskrunili, ampak da lahko v njeni neizmerni lepoti dostojno živimo«.

Skrb za okolje povezati s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic

Tudi v okrožnici Laudato si’ je ponovno v ospredju pomembnost skrbi za skupen dom, kar je »univerzalno načelo, ki ne vključuje samo vernikov kristjanov, ampak vsako osebo dobre volje, ki ji je mar za zaščito okolja«. Zasedanje Sveta Evrope, ki poteka na predvečer COP26, ki je na programu novembra v Glasgowu, bo po papeževih besedah »zaradi večjega spoštovanja načela multilateralizma pomembno prispeval tudi k naslednjemu srečanju Združenih narodov«.

»Sveti sedež je prav tako prepričan, da vsaka pobuda Sveta Evrope ne sme biti omejena le na geografsko območje te celine, ampak mora, začenši z našo ljubljeno Evropo, doseči ves svet. V tem smislu z zanimanjem gledamo na odločitev Sveta Evrope o oblikovanju novega pravnega instrumenta, ki bo skrb za okolje povezal s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic,« zapiše Frančišek.

Nadaljuje, da ni več časa za čakanje, treba je delovati: »Vsak instrument, ki spoštuje človekove pravice ter načela demokracije in pravne države, ki so temeljne vrednote Sveta Evrope, je lahko koristen za reševanje tega globalnega izziva.«

Pravica vseh do dostojnega življenja

Nihče ne more zanikati temeljne pravice vsakega človeka do »dostojnega življenja in celostnega razvoja« (Fratelli tutti, 107); in če »se vsa človeška bitja na tej zemlji rodijo z istim dostojanstvom« […], »zaradi tega moramo kot skupnost uveljavljati pravico, da bo vsak človek živel dostojno in imel ustrezne možnosti za svoj celostni razvoj« (Fratelli tutti, 118). »Ko pa človek misli, da je gospodar vesolja, in ne njegov odgovorni upravitelj, ko ne prizna več svojega pravega položaja v odnosu do sveta, opravičuje vse vrste odpadkov, tako okoljskih kot človeških, ter druge ljudi in naravo obravnava zgolj kot predmete.«

Potrebujemo novo zavedanje

Papež spomni na pregovor »Esse oportet ut vivas, non vivere ut edas«, kar pomeni »Človek mora jesti, da bi živel, ne živeti, da bi jedel«. Trošiti je treba, da bi živeli, ne pa živeti, da bi trošili. Predvsem pa se ne sme trošiti nebrzdano, kot je to danes. Vsak človek mora zemljo uporabljati za to, kar mu služi za lastno preživetje.

Vse je povezano in kot družina narodov moramo imeti skupno skrb: »Poskrbeti, da bo okolje bolj čisto in ohranjeno« in »skrbeti za naravo, da bo ona skrbela za nas.« »Zato je potrebna resnična sprememba smeri, novo zavedanje o odnosu človeka do samega sebe, do drugih, do družbe, do stvarstva in do Boga.«

Individualna in kolektivna odgovornost

»Ta ekološka kriza, ki je ena sama in kompleksna družbeno-okoljska kriza, nas vsekakor vabi k interdisciplinarnemu in operativnemu dialogu na vseh ravneh, od lokalne do mednarodne, pa tudi k individualni in kolektivni odgovornosti. Zato bi morali govoriti tudi o dolžnostih vsakega človeka, da živi v zdravem, koristnem in trajnostnem okolju. Kadar govorimo le o pravicah, mislimo le na tisto, kar nam pripada. Razmisliti moramo tudi o odgovornosti, ki jo imamo do prihodnjih generacij, in o svetu, ki ga želimo zapustiti našim otrokom in mladim.«

Papež Frančišek ob koncu sporočila izrazi upanje, da bi Svet Evrope znal prepoznati, spodbujati in odločno izvajati vse pobude, ki so potrebne za izgradnjo bolj zdravega, pravičnejšega in trajnostnega sveta: »Iz Božjih rok smo prejeli vrt, svojim otrokom ne smemo zapustiti puščave.« Povabi še k delovanju z upanjem, pogumom in voljo ter sprejemanju konkretnih odločitev. »Če je njihov cilj zaščita skupnega doma in dostojanstva vsakega človeka, jih ni mogoče preložiti na jutri.«