Papež: Katehist je svoboden. Evangelij posreduje z veliko ustvarjalnostjo

Andreja Červek – Vatikan

Kateheza in evharistija

»Ne smemo pozabiti, da je privilegirano mesto kateheze ravno evharistično obhajanje, kjer se bratje in sestre zberejo, da bi vedno bolj odkrili različne načine Božje navzočnosti v svojem življenju,« je dejal papež med srečanjem in spomnil, da se je pred kratkim vrnil z mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpeši.

Spomnil je na odlomek iz Matejevega evangelija, kjer učenci vprašajo Jezusa: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« (Mt 26,17). Jezusov odgovor jasno kaže, da je On že vse v naprej pripravil: poznal je pot, ki jo bo prehodil mož s posodo za vodo, vedel je za veliko dvorano, ki je že bila opremljena v zgornjem nadstropju hiše (prim. Lk 22,10-12), in ne da bi to povedal, je popolnoma začutil, kaj je v srcih njegovih prijateljev v zvezi s tistim, kar se bo zgodilo v naslednjih dneh.

»Iti v mesto«

Jezus pošlje učence z besedami: »Pojdite v mesto« (Mt 26,18). In ravno te besede je papež postavil v ospredje pred zbrane na avdienci: »Ta podrobnost – ob misli na vas in vašo službo – nas sili, da ponovno preberemo pot kateheze kot trenutek, ko so kristjani, ki se pripravljajo na obhajanje vrhunca skrivnosti vere, povabljeni, da najprej gredo "v mesto" in se srečajo z osebami, zaposlenimi s svojimi vsakdanjimi obveznostmi.«

Kot je poudaril papež, kateheza »ni abstraktno posredovanje teoretičnega znanja, ki si ga je treba zapomniti kot matematične ali kemične formule. Gre za mistagoško izkušnjo tistih, ki se učijo srečevati brate in sestre tam, kjer živijo in delajo, saj so oni sami srečali Kristusa, ki jih je poklical, da postanejo učenci misijonarji.« Po papeževih besedah je zato treba vztrajati in pokazati kaj je središče kateheze: »Vstali Jezus Kristus te ljubi in te nikoli na zapusti! To prvo oznanilo nas nikoli ne more najti utrujene ali ponavljajoče se na različnih stopnjah katehetske poti.«

V službi krščanske skupnosti

In zato je tudi Frančišek uvedel službo katehista: »Da bi krčanska skupnost začutila potrebo po spodbujanju te poklicanosti in izkusila služenje nekaterih moških in žensk, ki živijo iz evharističnega obhajanja in zato čutijo bolj živo gorečnost do posredovanja vere kot evangelizatorji. Katehist in katehistinja sta priči, ki sta v službi krščanske skupnosti, da bi podpirala poglabljanje vere v konkretnosti vsakdanjega življenja. To so osebe, ki neutrudno oznanjajo evangelij usmiljenja; osebe, ki so sposobne ustvariti potrebne vezi sprejetosti in bližine, ki omogočajo bolje okušati Božjo besedo in obhajati evharistično skrivnost z darovanjem sadov dobrih del.«

Prisluhniti ljudem

Papež je poudaril, da evangelizacija ni nikoli zgolj ponavljanje preteklosti, kar je povedal tudi v Bratislavi med svojim zadnjim apostolskim potovanjem: »Veliki svetniki evangelizatorji, kot sta bila Ciril in Metod ter Bonifacij, so bili ustvarjalni z ustvarjalnostjo Svetega Duha. Odprli so nove poti, izumili nove jezike, nove "abecede" za posredovanje evangelija, za inkulturacijo vere. To pa zahteva znati prisluhniti ljudem, narodom, ki se jim oznanja: prisluhniti njihovi kulturi, njihovi zgodovini; ne poslušati površno, že misleč na vnaprej pripravljene odgovore, ki jih imamo v svoji aktovki, ne! Resnično poslušati in primerjati te kulture, te jezike, celo in predvsem neizrečeno, neizgovorjeno, z Božjo besedo, z Jezusom Kristusom, živim evangelijem.«

Pri tem je ponovil vprašanje: »Ali ni to najnujnejša naloga Cerkve med narodi Evrope? Veliko krščansko izročilo celine ne sme postati zgodovinski ostanek, sicer ni več »izročilo«! Izročilo je živo ali pa ga ni. In kateheza je izročilo, vendar živo, od srca do srce, od misli do misli, od življenja do življenja. Zatorej: goreči in ustvarjalni, s spodbudo Svetega Duha.« Ddodal je, da se boji katehistov, ki imajo v naprej pripravljeno srce, obraz, držo. »Katehist je svoboden ali pa ni katehist. Katehist pusti, da se ga dotakne realnost, ki jo najde, in posreduje evangelij z veliko ustvarjalnostjo ali pa ni katehist.«