PAPEŽ

Papež po operaciji: Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi odstopil

Papež Frančišek je v intervjuju za radio COPE prvič spregovoril o svoji operaciji debelega črevesa, dotaknil pa se je tudi vprašanj o Afganistanu, Kitajski, evtanaziji in reformi rimske kurije.

Andreja Červek – Vatikan

»Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi odstopil,« je dejal papež v pogovoru za radio COPE, ki deluje v okviru Španske škofovske konference. V eno in pol urnem pogovoru z novinarjem Carlosom Herrero je spregovoril o svoji operaciji debelega črevesa, ki jo je prestal 4. julija v rimski polikliniki Gemelli.

»Odstop? Nikoli nisem o tem razmišljal o tem«

V nasprotju z govoricami, ki krožijo v italijanskih in argentinskih medijih, se njegov pontifikat, ki traja že skoraj devet let, ne bo končal prej, kot je načrtovano. Papež je namreč jasno zanikal ugibanja o svojem odstopu: »Besedo je mogoče razlagati na tak ali drugačen način, kajne? To so stvari, ki se zgodijo. In kaj jaz vem ... Ne vem, od kje so prejšnji teden vzeli to, da nameravam odstopiti! Kje so to slišali v moji državi? Od tam je prišla ta novica. In pravijo, da je povzročila razburjenje, čeprav mi to sploh ni prišlo na misel!«

S kančkom ironije je papež pojasnil, da je za to novico izvedel veliko pozneje: »Povedali so mi tudi, da je bila v modi prejšnji teden. Eva (Fernández, dopisnica radia COPE za Italijo in Vatikan) mi je povedala ... in jaz sem ji rekla, da nimam pojma, ker zjutraj preberem samo en časopis, in sicer rimski dnevnik. Berem ga, ker mi je všeč, kako napišejo naslove, preberem ga hitro in to je vse ... Ne gledam televizije. In dobivam, ja, bolj ali manj novice dneba. Vendar sem šele veliko pozneje, nekaj dni pozneje izvedel, da je bilo nekaj v zvezi z mojim odstopom. Vedno ko je je papež bolan, pride do vetra ali orkana konklav.«

Kriza v Afganistanu

Sveti oče je spregovoril tudi o krizi v Afganistanu in svoji skrbi za prebivalstvo. »Gre za težko situacijo,« je zatrdil, ne da bi se spuščal v podrobnosti o prizadevanjih Svetega sedeža na diplomatski ravni. Z naklonjenostjo je izpostavil delo državnega tajnika: »Kardinal Parolin je najboljši diplomat, kar sem jih srečal. Je diplomat, ki dodaja, in ne eden tistih, ki odvzemajo. Je nekdo, ki vedno išče, je človek dogovora. Prepričan sem, da pomaga ali vsaj ponuja pomoč.«

Izzivi pontifikata

Dialog je ena od temeljnih potez papeževega osemletnega pontifikata, kar je izpostavil tudi v intervjuju. Spomnil je na začetke, na izvolitev, 13. marca 2013, ki je bila povsem nepričakova. »Prišel sem z enim komčkom,« je pripomnil ter se dotaknil različnih izzivov, s katerimi se je soočal, vedno s ciljem uresničiti, kar so kardinali sklenili na srečanjih pred konklavom in kar je povzeto v Evangelii Gaudium: »Mislim, da je še nekaj stvari treba narediti, vendar nisem ničesar izumil jaz. Upoštevam to, kar je bilo takrat odločeno.«

Evtanazija, znamenje »kulture uporabi in odvrzi«

V ospredju intervjuja je bilo tudi vprašanje evtanazije v luči nedavno sprejetih zakonov v Španiji. Legalizacija te prakse je znamanje »kulture uporabi in odvrzi«, ki danes prežema sodobne družbe. »Kar je neuporabno, se zavrže. Stari ljudje so material za uporabi in odvrzi: so nadlega. Tudi neozdravljivo bolni, tudi nezaželeni otroci, ki jih pošljejo pošiljatelju, še preden se rodijo,« je povedal. Ta »kultura odmetavanja«, ki jo papež obsoja že od začetka pontifikata, ima velik vpliv na »demografsko zimo« na Zahodu in še posebej vpliva na države, kot je Italija, kjer je povprečna starost 47 let. »Piramida se je obrnila ... Demografska kultura je v izgubi, ker gleda na dobiček. Pogleda na tistega spredaj ... in včasih uporabi sočutje! Cerkev prosi, da bi ljudem pomagali dostojanstveno umreti. To je vedno počela,« je dejal Frančišek. In še enkrat obsodil splav: »Pred človeškim življenjem, si zastavim dve vprašanji: Ali je dovoljeno odstraniti človeško življenje, da bi rešili problem? Ali je prav najeti morilca, da bi rešili problem?«