Papeževo sporočilo udeležencem 25. mednarodnega mariološko marijanskega kongresa

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Dragi bratje in sestre, iz srca sem soudeležen pri vašem veselju, ko obhajate, čeprav na drugačen način kot običajno ta 25. mednarodni mariološko marijanski kongres na temo Marija med današnjimi teologijami in kulturami. Modeli, komunikacije in perspektive. Medtem ko se veselimo, ne smemo pozabiti na tihi krik tolikih naših bratov in sester, ki živijo v pogojih velikih težav, ki jih je še poslabšala pandemija. Resnično veselje, ki prihaja od Gospoda, daje vedno prostor glasovom pozabljenih, da bi se skupaj z njimi gradila boljša prihodnost. Marija v lepoti evangeljske hoje in v službi za skupno dobro človeštva in stvarstva vzgaja vedno za poslušanje teh glasov in Ona sama postane glas tistih, ki so brez glasu, da bi »rodila novi svet, v katerem smo vsi bratje, kjer je prostor za vsakega »izločenega« v naših družbah« (Okrožnica Fratelli tutti, 278).

V svojih več kot šestdesetih letih delovanja je Mednarodna papeška marijanska akademija koordinirala in združevala gojitelje mariologije z vsega sveta predvsem preko Mednarodnih mariološko marijanskih kongresov. Ponudila je izhodišča, intuicije, ideje in poglobitve med epohalnimi spremembami, »ki  na hitro spremenijo način življenja, odnosov, komuniciranja in obdelave misli, način odnosa med človeškimi generacijami in način razumevanja in življenja vere in znanosti« (Papež Frančišek, Govor rimski kuriji, 21. decembra 2019). Takšni kongresi jasno pričujejo, kako je »mariologija potrebna v dialogu med kulturami ter zmožna povečati bratstvo in mir« (Papež Frančišek, Govor papeškim akademijam, 4. decembra 2019).

Vemo namreč, da sta »teologija in krščansko navdihnjena kultura bili na višku svojega poslanstva takrat, ko sta znali s tveganjem in zvestobo živeti na mejah« (Apostolska konstitucija Veritatis gaudium, 5). Na mejah ima Gospodova Mati svojo posebno navzočnost, saj je Mati vseh, ne glede na etničnost ali narodnost. S tem Marijina podoba postane sklicevalna za kulturo, ki je sposobna iti onkraj pregrad, ki bi lahko povzročale delitve. Zato na poti te kulture bratstva nas Sveti Duh kliče, da ponovno sprejmemo znamenje tolažbe in gotovega upanja, ki ima ime, obličje in srce Marije, žene, učenke, matere in prijateljice. In na tej poti nam Duh stalno govori, »da je čas, ki ga živimo, Marijin čas« (Govor papeški teološki fakulteti »Marianum«, 20. oktobra 2020). Mednarodna papeška marijanska akademija, ko vztraja pri svojem prizadevanju za prenovo, skuša razbirati znamenja tega časa v dobrobit Cerkve ter vsakega moškega in ženske dobre volje.

Skrivnost, ki jo Marija vsebuje v sebi, je skrivnost učlovečene Božje Besede. Od tu izhaja spodbuja papeža Benedikta: »Spodbujam […] strokovnjake, da bolj poglobijo odnos med mariologijo in teologijo Besede. […] Marija je v Božji Besedi res doma, z naravnostjo gre ven in vstopa nazaj. Ona govori in misli z Božjo Besedo. Božja Beseda tako postane njena beseda in njena beseda se porodi iz Božje Besede. Tako se razodene, da so njene misli v soglasju z mislimi Boga, da je njeno hotenje skupno z hotenjem Boga. Ker je bila notranje prežeta z Božjo Besedo, je lahko postala mati učlovečene Besede« (Apostolska spodbuda Verbum Domini, 27-28).

Ne pozabimo, da ta ista Beseda hrani ljudsko pobožnost, ki z naravnostjo zajema pri Mariji in izraža ter prenaša »teološko življenje navzoče v krščanskih ljudstvih, še zlasti v revežih […]; teološko življenje, ki ga poživlja delovanje Svetega Duha […] in je sad inkulturiranega evangelija (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 125-126).

Zahvaljujem se Mednarodni papeški marijanski akademiji, da je pripravila in organizirala ta kongres, ki predstavlja pomemben trenutek v službi usklajevanja marijanske teologije, zaupane Akademiji. Medtem ko vas spominjam, da je sv. Frančišek Asiški objemal Devico Marijo z neizmerno ljubeznijo, ker je po njej Bog postal naš brat, iz srca vsakemu od vas pošiljam apostolski blagoslov.

Rim, sv. Janez v Lateranu, 22. avgust 2021, bogoslužni spomin Blažene Device Marije, Kraljice.

Frančišek