Sveti oče judovski skupnosti: Bodite znamenje blagoslova za vse rodove zemlje
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kraj, blagoslovljen zaradi bratstva v imenu Najvišjega
Dragi bratje in sestre, dober večer!
Zahvaljujem se vam za vaše besede dobrodošlice in za vaši pričevanji, ki ste nam ju podarili. Tukaj sem kot romar, da bi se dotaknil tega kraja ter da bi se ta kraj dotaknil mene. Trg, na katerem se nahajamo, je za vašo skupnost zelo pomenljiv. Ohranja živ spomin na bogato preteklost: stoletja je bil del judovske četrti; tukaj je deloval znani rabin Chatam Sofer. Tukaj je bila sinagoga, prav poleg katedrale Kronanja. Kakor je bilo rečeno, je arhitektura izražala mirno sobivanje dveh skupnosti; bila je redek in izredno zgovoren simbol, čudovito znamenje edinosti v imenu Boga naših očetov. Tukaj tudi jaz, kakor mnogi izmed njih, čutim potrebo, da si »sezujem sandale«, saj se nahajam na kraju, ki je blagoslovljen zaradi bratstva ljudi v imenu Najvišjega.
Ime Boga onečaščeno v norosti sovraštva med vojno
Nato pa je bilo ime Boga onečaščeno: v blaznosti sovraštva je bilo med drugo svetovno vojno umorjenih več kot 100.000 slovaških judov. In ko so se kasneje želele izbrisati sledi skupnosti, je bila tukaj sinagoga porušena. Pisano je: »Ne izgovarjaj v prazno imena Gospodovega.« (2 Mz 20,7) Ime Boga, to je njegova osebna resničnost, se izgovarja v prazno, kadar se oskruni edinstveno in neponovljivo dostojanstvo človeka, ki je ustvarjen po njegovi podobi. Tukaj je bilo ime Boga onečaščeno, saj je najhujše možno bogokletje to, da se ga uporabi za lastne namene, ne pa zato, da bi spoštovali in ljubili druge. Tukaj, pred zgodovino judovskega ljudstva, ki je zaznamovana s to tragično in neizrazljivo žalitvijo, nas je sram priznati: kolikokrat je bilo neizrekljivo ime Najvišjega uporabljeno za nezaslišana nečloveška dejanja.« Koliko zatiralcev je izjavljajo: »Bog je z nami«; vendar pa so bili oni tisti, ki niso bili z Bogom.
Vaša zgodovina je naša zgodovina
Dragi bratje in sestre, vaša zgodovina je naša zgodovina, vaše bolečine so naše bolečine. Za nekatere izmed vas je spomenik žrtvam holokavsta edini kraj, kjer lahko počastite spomin na svoje drage. Tudi jaz se vam pridružujem. Na spomeniku je v hebrejščini zapisano »Zachor«: »Spominjaj se!« Spomin ne more in ne sme dati prostora pozabi, saj ne bo dolgotrajne zarje bratstva brez da bi prej podelili in razgnali temine noči. Tudi za nas odmeva prerokovo vprašanje: »Stražar, kako dolga je še noč?« To je za nas čas, v katerem se ne sme več očrniti podobe Boga, ki blesti v človeku. Pomagajmo si pri tem. Tudi danes namreč ne manjka praznih in lažnih malikov, ki skrunijo ime Najvišjega. To sta malika oblasti in denarja, ki prevladata nad človekovim dostojanstvom; ravnodušnost, ki obrne pogled na drugo stran; manipulacije, ki instrumentalizirajo religijo tako da postane vprašanje prevlade, ali pa jo zreducirajo na nekaj nepomembnega. Maliki so prav tako pozaba preteklosti, nepoznavanje, ki vse opraviči, jeza in sovraštvo. Povezani smo – to poudarjam – pri obsojanju vsakršnega nasilja, vsakršne oblike antisemitizma ter v prizadevanju za to, da ne bi bila oskrunjena Božja podoba v človeškem bitju.
Trg je tudi kraj, kjer sije luč upanja
Vendar pa je ta trg, dragi bratje in sestre, tudi kraj, kjer sije luč upanja. Sem vsako leto pridete, da prižgete prvo svečo na svečniku za hanuko. Tako se v temi pokaže sporočilo, da zadnje besede nimata smrt in uničenje, ampak prenova in življenje. In če je bila sinagoga na tem kraju porušena, je skupnost še vedno prisotna. Živa je in odprta za dialog. Tukaj se naši zgodovini ponovno srečata. Tukaj skupaj pred Bogom odločno izražamo pripravljenost, da nadaljujemo po poti približevanja in prijateljstva.
Nadaljevati po bratski poti prečiščevanja spomina
V zvezi s tem v sebi ohranjam živ spomin na srečanje s predstavniki vaših judovskih in krščanskih skupnosti v Rimu leta 2017. Vesel sem, da je bila zatem ustanovljena Komisija za dialog s katoliško Cerkvijo in da ste skupaj objavili pomembne dokumente. Dobro je podeliti in posredovati to, kar nas združuje. In dobro je nadaljevati, v resnici in iskrenosti, po bratski poti prečiščevanja spomina, da bi ozdravili pretekle rane, tako kot tudi spominjanja dobrega, ki smo ga prejeli in podarili. Talmud pravi, da kdor uniči enega samega človeka, uniči ves svet, in kdor reši enega samega človeka, reši ves svet. Vsakdo šteje, in veliko šteje to, kar delate s svojo dragoceno podelitvijo. Zahvaljujem se vam za vrata, ki ste jih odprli z obeh strani.
Biti znamenje blagoslova za vse rodove zemlje
Svet potrebuje odprta vrata. So znamenja blagoslova za človeštvo. Bog je očetu Abrahamu rekel: »V tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« (1 Mz 12,3) To je odpev, ki narekuje življenja očetov (prim. 1 Mz 18,18; 22,18; 26,4). Jakobu, to je Izraelu, je Bog rekel: »Tvojega zaroda bo kakor peska zemlje. Razširil se boš proti zahodu in vzhodu, proti severu in jugu in vsi rodovi zemlje bodo blagoslovljeni v tebi in v tvojem zarodu.« (1 Mz 28,14) Tukaj, na tej slovaški zemlji, zemlji srečanja med vzhodom in zahodom, naj družina Izraelovih sinov še naprej goji to poklicanost, poziv, da bi bili znamenje blagoslova za vse rodove zemlje. Blagoslov najvišjega se izliva na nas, ko vidi družino rod bratov, ki se spoštujejo, se ljubijo in sodelujejo. Naj vas Vsemogočni blagoslovi, da boste mogli biti sredi tolikih sporov, ki onesnažujejo naš svet, vedno, skupaj, priče miru. Shalom!
