Sveti oče: Vključene v svet s srcem, ki je potopljeno v Boga

Andreja Červek – Vatikan

Papež je sprejel v avdienco članice Svetnega inštituta oblatinj sodelavk misijonark Brezmadežne Marije, ki letos praznujejo 70. obletnico obstoja. Mineva pa tudi 20 let, odkar je inštitut postal papeškega prava. Ustanovil ga je duhovnik Gaetano Liuzzo v duhu karizme svetega Evgenija iz Mazenoda, ustanovitelja Misijonarjev oblatov Brezmadežne Marije.

Biti del razmer običajnih ljudi

Na njihove začetke je Frančišek spomnil tudi v svojem govoru ter dejal, da so oblatinje »poklicane sprejeti evangelizacijsko poslanstvo ter pogumno posnemati svetega Evgenija pri oznanjevanju Kristusa Odrešenika ter v goreči ljubezni do Njega, Cerkve in vsakega brata in sestre«. »To karizmo ste poklicane živeti v sekularnosti, vključene v svet s srcem, potopljenim v Boga. Biti posvečene v svetnem inštitutu ne pomeni zateči se na "vmesno zemljo", temveč kot Jezus v celoti biti del razmer običajnih ljudi, vsakdanjosti dela, doma, soseskih odnosov in tako naprej; vse to pa naj oživljajo luč vere, toplina ljubezni in obzorje upanja. To pomeni živeti duha učlovečenja v času in na kraju, kamor vas je postavil Bog, sprejeti stvarnost z odprtim srcem, da bi sejale ljubezen Očeta, Sina in Svetega Duha.«

Vse življenje naj postane apostolat

Posebnost članic svetne ustanove je ravno v »posvečevanju svetnih dejavnosti«, da bi se vse povezalo v Kristusu. »Živeti kot drugi, med drugimi, v istih poklicih, v istih strokah, v istih težavah, vendar v taki povezanosti z Bogom, da ta posvečuje načrte in dejanja,« je zatrdil Frančišek in spomnil na dokument o sekularnih ustanovah Primo Feliciter papeža Pija XII., ki pravi, da »mora vse življenje članov postati apostolat«. Dejansko je Jezus s svojim skritim življenjem vzor vsem. Tudi njegova običajna dejanja so imela božansko vrednost, ki je izvirala iz njegove Osebe, iz združenosti z Očetom in načrtov odrešenja, zaradi katerega se je utelesil. Enako velja za člane svetnih inštitutov in laike, ki jim pripadajo. »Njihove običajne vsakdanje dejavnosti dobijo posebno apostolsko vrednost zaradi njihove osebne posvečenosti, združenosti z Bogom in namena, ki ga ima njihovo življenje. Sekularne dejavnosti same po sebi niso neposreden apostolat, vendar lahko to postanejo.«

Brez odnosov obstaja nevarnost proti-pričevanja

Papež je nadaljeval, da če poslanstvo pomeni posvetiti se Božjemu načrtu v zgodovini, potem sekularnost pomeni v njem prebivati. Preroštvo svetnega posvečenja pa je nezdružljivo s strahom pred nevarnimi kraji in situacijami. Po njegovim besedah so ravno te situacije primerne za takšno posvečenje, da bi »v njih člani svetnih ustanov lahko s ponižnostjo in pogumom prispevali k zgodovini odrešenja tam, kjer osebe trpijo zaradi izključenosti, marginalizacije in je kršeno njihovo dostojanstvo«. »Vsakdanji odnosi – v družini in krščanski skupnosti, na delovnem mestu in v šoli, v različnih psiholoških in družbenih situacijah, predvsem pa v delitvi vere in v apostolskem prizadevanju – so tkanina, na katero se všiva bogastvo vaše karizme. Brez odnosov vse propade in je vse v nevarnosti, da postane proti-pričevanje.«

Bodite pripravljene

Frančišek je spregovoril še o njihovi poklicanosti k svetosti ter ze zaustavil pri treh osnovnih držah. Najprej, »bodite pripravljene«, pri čemer je navedel Jezusove besede: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane« (Lk 12,35). »To pomeni v polnosti živeti v sedanjosti in se zavedati obljube večnosti. Vse naše življenje je usmerjenost v večno življenje, zato moramo biti pripravljeni. Oseba je pripravljena, ko je popolnoma predana Bogu ter svojim bratom in sestram. Ne takrat, ko pridejo aplavzi in uspeh, ne, življenje je veliko več kot to. Je biti v svetu v polnosti, resnici in svobodi Božjih otrok ter v bratskem odnosu z drugimi. In ta tesen odnos z Očetom ter z našimi brati in sestrami se hrani z molitvijo: molitev omogoča, da nam je Bog blizu, nas osvobaja osamljenosti in vliva upanje. Molitev daje življenju kisik: tako kot človek ne more živeti brez dihanja, tako tudi kristjan, kaj šele posvečena oseba, ne more živeti brez molitve.«

Biti oblatinje, popolnoma darovane Kristusu

Kot drugo pomembno potezo je papež izpostavil, da so članice svetnega inštituta »sodelavke oblatinje«, kar pomeni popolnoma darovane Kristusu, da bi se duhovno poistovetile z Njim. Izraz »popolnoma«, ki je zelo pomemben, kaže na pripadnost, ki je »izključna, velikodušna in brez zadržkov«. A morajo biti pozorne, kajti ne smejo se usmeriti v svoje prizadevanje, ampak na Njega, na milost Njegovega daru. »On je Oblat, v katerem ste vi oblatinje. Jezus, ki je prišel med nas kot služabnik in umrl na križu sredi dveh hudodelcev, nam je dobro razložil, kaj je življenje: je ljubezen, ki prosi za ljubezen, milost, ki prosi za zastonjskost. In kaže nam jo s križa, saj ta pot ni lahka, ni udobna, zahteva osebno plačilo. Vendar je to pot miru in veselja,« je dejal sveti oče.

Kot Marija: vaša poklicanost je ljubezen

Zatem je oblatinje še spodbudil, naj kot Marija zaupajo v Boga. Ko jo bodo posnemale v poslušanju in sprejemanju Božje volje, bo Njegova beseda postala meso tudi v njih. »Zaradi njene vere, njenega "da", njenega "tukaj sem" se je uresničil Očetov načrt univerzalnega odrešenja.« Varna pot za oblatinje, ki so "od Brezmadežne", je torej tista, ki jo je prehodila Marija. Dobro pa jo opiše tudi njihov ustanovitelj: »Vaša poklicanost je ljubezen, vaša postava je ljubezen, vaše zdravilo je ljubezen. Trinitarična kristocentrična ljubezen in univerzalna misijonarska ljubezen, doma in po vsem svetu, ko utelešate ljubezen Matere kot resnične nove Marije iz Nazareta, goreče in velikodušne kot je Ona in z Njo.«

Papež Frančišek je zbrane spodubil, naj nadaljujejo pot pogumno in drzno, ne da bi jih skrbelo za številke. Saj so kakor kvas. »Majhne, skrite, polne vere. Več je testa, ki ga je treba prekvasiti, bolj kakovosten mora biti kvas!«