Papeževo video sporočilo pred apostolskim potovanjem na Ciper in v Grčijo
Papež Frančišek – Vatikan
Video sporočilo
Dragi bratje in sestre Cipra in Grčije, kaliméra sas (dober dan)!
Manjka le malo dni do našega srečanja in jaz se pripravljam, da pridem kot romar v vaši čudoviti deželi, ki so ju blagoslovile zgodovina, kultura in evangelij! Prihajam z veseljem ravno v imenu evangelija po stopinjah prvih velikih misijonarjev, še zlasti apostolov Pavla in Barnaba. Lepo in pomembno je za Cerkev vračati se k izvirom, da bi našla veselje evangelija. Takšno razpoloženje imam v duši glede tega romanja k izvirom, za katerega prosim vse, da mi z molitvijo pomagate pripraviti se.
S tem ko se bom srečal z vami, se bom lahko odžejal ob virih bratstva, tako dragocenih v trenutku, ko smo komaj začeli vesoljno sinodalno pot. Obstaja »sinodalna milost«, apostolsko bratstvo, ki si jo z velikim spoštovanjem tako zelo želim. Gre za pričakovanje obiskov pri dragih blaženostih Krizostomu in Hieronimu, voditeljema krajevnih pravoslavnih Cerkva. Kot brat v veri bom imel milost, da me bosta sprejela in vaju bom v imenu Gospoda miru srečal. Prihajam pa tudi k vam, drage katoliške sestre in bratje, zbrani po teh dveh deželah v majhnih čredah, ki jih Oče tako nežno ljubi in katerim Jezus dobri Pastir ponavlja: »Ne boj se mala čreda« (Lk 12,32). Prihajam z ljubeznijo, da vam prinesem spodbudo vse katoliške Cerkve.
To, da vas bom obiskal, mi bo dalo priložnost, da se odžejam pri studencih starodavne Evrope, saj je Ciper na celini potomec Svete dežele in Grčija, dežela klasične kulture. Sicer pa tudi danes Evropa ne more brez Sredozemlja, morja, ki je spremljalo širjenje evangelija in razvoj velikih civilizacij. Mare nostrum (naše morje), ki je skupno številnim deželam, vabi k skupni plovbi, da se ne ločimo in bi šel vsak po svoje, še zlasti v tem obdobju, v katerem boj proti pandemiji zahteva od nas še veliko prizadevanj in klimatska kriza z vso svojo težo visi nad nami.
Morje, ki objema številna ljudstva s svojimi odprtimi pristanišči, nas spominja, da je izvir skupnega bivanja v medsebojnem sprejemanju. Že sedaj se čutim z vašo ljubeznijo sprejetega in se zahvaljujem vsem, ki že nekaj časa pripravljajo moj obisk. Mislim pa tudi na tiste, ki so v teh letih in še tudi danes, zbežali iz vojn ter revščine in pristali na obalah celine in tudi drugje in niso našli gostoljubnosti, ampak sovraštvo in so bili celo instrumentalizirani. Naše sestre in bratje so. Koliko jih je v morju izgubilo življenje! Danes je »naše morje«, Sredozemsko morje, veliko pokopališče. Kot romar k izvirom človeštva bom šel tudi na Lezbos v prepričanju, da bodo viri skupnega življenja postali ponovno bogati le v bratstvu in integraciji, torej skupaj. Ni druge poti in s to iluzijo prihajam k vam.
Dragi bratje in sestre, s tem čutenjem komaj čakam, da vas vse, vse srečam. Ne samo katoličane, ampak vse. Nad vse kličem blagoslov Najvišjega, medtem ko mu že sedaj prinašam vaša obličja in vaša pričakovanja, vašo zaskrbljenost in vaše upanje. Na íste pánda kalá! (Da bi bili vedno dobro)!
