Sveti oče Katoliški akciji: Cerkev »v izhodu«, bratstvo, pristna krščanska duhovnost

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Hvaležen pogled na preteklost

Sveti oče v začetku pisma poudari, da je potrebno ob pomenljivem jubileju s hvaležnostjo pogledati na preteklost ter spomni na »sanjače, ki so si drznili gledati naprej z upanjem.« Eden izmed njih je bil kardinal Eduardo Pironio, ki je bil pobudnik Mednarodnega foruma.

Na poti so vedno luči in sence

Papež v nadaljevanju spomni, da »zgodovina ni linearna: na poti Katoliške akcije, kot tudi na poti same Cerkve, so bile, so in bodo luči in sence, trenutki globoke dezorientacije, utrujenosti, brezbrižnosti, strahu ob soočanju z zahtevami novih časov. Velika skušnjava v času krize ali težav je ta, da bi se zaprli, da bi poskrbeli za tisto malo, kar imamo, ter obujajoč spomine na skrivnem čakali boljše čase. Prilika o talentih je odsev tega, kaj se zgodi, ko se ta skušnjava ukorenini in se spremeni v način bivanja; biti v svetu tako, da živimo resničnost neke neresničnosti.«

Spominjati se, od kod prihajamo

»Da ne bi podlegli skušnjavi, da ne bi pozabili, kdo smo in kam gremo,« je po papeževih besedah »bistvenega pomena, da se nenehno spominjamo – tako kot je storilo Božje ljudstvo v puščavi – od kod prihajamo, kje je naš izvor, da poznamo srce matere, ki nas je nekoč rodila.«

Brez ustanovitelja, izhaja iz osrčja Cerkve

Sveti oče je spomnil, da Katoliška akcija nima ustanovitelja ali posebne karizme, ampak izhaja iz samega osrčja katoliške Cerkve. »Njen cilj je isti kot cilj Cerkve: evangelizacija. Ne izbere za svoje eno ali drugo področje posebnega apostolata, temveč to, kar je namen Cerkve: oznanjevanje evangelija vsem ljudem in na vseh področjih. Zato je "lastna karizma" imeti nič svojega, ampak dati razpoložljivost za vse potrebe Cerkve na vsakem kraju. Kot Cerkev doživljamo, da moramo z močjo Duha tukaj in zdaj odgovoriti na krike sveta. Da bi jim prisluhnili, moramo izstopiti, biti Cerkev v izhodu, ki se kot Samarijan približa vsakemu moškemu in ženski, ki trpi v lastnem mesu ali v lastnem duhu bolečino tega časa.«

Ranljivost med pandemijo je premagala vse, kar nas deli

Naslednji vidik, ob katerem se je v pismu zaustavil papež Frančišek, je pandemija: le-ta je prvič v zgodovini človeštva prizadela vse države sveta, brez razlike. »S pandemijo je postalo očitno stanje ranljivosti, zaradi katerega trpi na stotine milijonov moških in žensk na našem planetu, ki nimajo možnosti, da bi imeli priložnost. Ranljivost nas je postavila pred nevarnost, da bi umrli brez kakršne koli napovedi in ne glede na kraj, kjer živimo, moralno stanje, versko prepričanje ali družbeno-ekonomski položaj. Vse človeštvo je prizadeto na enak način. Ranljivost je uspela premagati vse tisto, kar nas je delilo in delalo neenake. Odkrijemo, da imamo enake potrebe, čeprav imamo različne možnosti.«

30-letnica: izziv in povabilo

Ob tem je sveti oče spomnil, da se nahajamo v času, ki je močno zaznamovan z globalizacijo. Ekonomska, kulturna globalizacija itd., s svojimi uspehi, pa tudi s strukturami greha, ki so se z njo pojavile. »Vse je globalno, celo virus je postal globalen,« je poudaril papež in dodal, da je tudi poslanstvo foruma globalno. Obhajanje 30-letnice je po njegovih besedah tako izziv kot tudi povabilo: »Izziv, da bi vedno bolj in vedno močneje odkrivali, od kod izhaja življenje in zgodovina naših ljudstev; brez predsodkov, brez strahov, brez klasificiranja in brez da bi čutili, da uravnavamo vero kogarkoli. Povabilo pa je, da bi ostali tam, kjer so vaši interesi, vaše skrbi, vaše najgloblje rane in vaše največje tesnobe. Vemo, da ni večje revščine kot ne imeti Boga, oziroma živeti brez vere, ki daje smisel življenju; brez upanja, ki bi nam dalo moč za delo, ne da bi čutili, da nas ljubi nekdo, ki ne razočara. To je kraj in ljudstvo, kjer mora Katoliška akcija izpolnjevati svoje poslanstvo.«

Graditi mostove in ustvarjati občestvo

»Spričo globalizacije brezbrižnosti čutite, da je globok klic, h kateremu vas vabi Bog, gradnja mostov in ustvarjanje občestva. Cerkev je občestvo za poslanstvo. Občestvo ni neka ideja, je uresničitev; in poslanstvo ni ena izmed mnogih dejavnosti, je bistvo cerkvenega življenja. Za Katoliško akcijo to pomeni občestvo s škofijsko pastoralo in njenimi pastirji; formacijo, ki se živi v misijonarskem duhu.«

Zahvala in prošnja za tri stvari

Mednarodnemu forumu Katoliške akcije se je sveti oče nato zahvalil za vse delo članov v preteklih tridesetih letih, posebej za solidarne pobude in spremljanje škofij na periferijah. Ob koncu pisma jih je prosil tri stvari:
»Da bi forum zelo globoko čutil, da mora nujno delati za bratstvo in družbeno prijateljstvo, kot sredstvi za obnovo ranjenega sveta.
Da bi v srcih vseh sejali idejo, da je pristna krščanska duhovnost tista, ki se potaplja v željo po svetosti; in to je pot, ki se prične z blagri in se uresniči v 25. poglavju Matejevega evangelija; tako, da ljubimo in delamo za naše najbolj trpeče brate.
Da bi bil duh, ki navdihuje vse vaše načrte in delo, duh Cerkve v izhodu, ki živi sladko in tolažilno veselje evangelizacije; in da bi se to opazilo.«