PAPEŽ

Sveti oče mladim: Bodite svobodni, pristni, kritična vest družbe

Papež Frančišek je v nedeljo, 21. novembra, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, v vatikanski baziliki daroval sveto mašo. Posebej je nagovoril mlade, saj se na zadnjo nedeljo liturgičnega leta obhaja tudi Svetovni dan mladih. Med homilijo jih je povabil, naj bodo svobodni in pristni, goreči za resnico ter naj ne prenehajo sanjati. V Jezusovi svobodi naj najdejo pogum, da bodo šli proti toku in vzeli v roke svoje življenje ter ga živeli v polnosti.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Jezusov veličastni prihod, Jezus pred Pilatom

Dve podobi iz Božje besede, ki smo jo slišali, nam pomagata, da se približamo Jezusu, Kralju vesoljstva. Prva, ki je vzeta iz knjige Razodetja sv. Janeza in jo je prerok Daniel napovedal v prvem berilu, je opisana z besedami: »Prihaja z oblaki.« (Raz 1,7; Dan 7,13). Nanaša se na veličastni prihod Jezusa kot Gospoda in cilja zgodovine. Druga podoba je iz evangelija: Kristus, ki je pred Pilatom in mu reče: »Jaz sem kralj.« (Jn 18,37) Dobro je, dragi mladi, da se zaustavimo in zremo ti dve Jezusovi podobi, ko začenjamo pot proti Svetovnemu dnevu mladih 2023 v Lizboni.

Zadnjo besedo glede našega obstoja bo imel Jezus

Zaustavimo se torej ob prvi: Jezus, ki prihaja z oblaki. Gre za podobo, ki govori o Kristusovem prihodu v slavi ob koncu časov: daje nam razumeti, da bo Jezus tisti, ki bo imel zadnjo besedo glede našega obstoja in ne mi. On je tisti – še pravi Sveto pismo –, ki »jezdi na oblakih« (Ps 68,5) in v nebesih razodeva svojo moč (prim. ibid., v. 34-35): to pomeni, da je Gospod, ki prihaja z višave in nikoli ne zaide; je Tisti, ki kljubuje temu, kar mine, je naše neomajno zaupanje. Gospod je. To preroštvo upanja razsvetljuje naše noči. Pravi nam, da Bog prihaja, je Bog prisoten, je Bog na delu in usmerja zgodovino k sebi, k dobremu. Prihaja »z oblaki«, da bi nas opogumil, kakor da bi rekel: »Ne pustim vas samih, ko vaše življenje ovijajo temni oblaki. Jaz sem vedno z vami. Prihajam, da razjasnim in storim, da zablesti vedrina.«

Bog prihaja ponoči, potrebno ga je prepoznati

Vendar pa prerok Daniel razloži, da je videl Gospoda priti z oblaki neba »v nočnih videnjih« (Dan 7,13). V nočnih videnjih: Bog prihaja ponoči, med oblaki, ki so pogosto temni in se zgrinjajo nad našim življenjem. Potrebno ga je prepoznati, gledati onkraj noči, dvigniti pogled, da bi ga videli sredi temin.

Dvigni pogled, vstani!

Dragi mladi, gledati v nočnih videnjih! Kaj to pomeni? Imeti oči svetle tudi v temi, ne prenehati iskati svetlobe sredi temin, ki jih večkrat nosimo v srcu in vidimo okoli sebe. Dvigniti pogled s tal kvišku, ne zato, da bi zbežali, ampak da bi premagali skušnjavo, da bi ostali razprostrti na tleh svojih strahov. Nevarnost namreč je, če nas vodijo naši strahovi. Ne ostanimo zaprti v svoje misli in se smilili samim sebi. Dvigni pogled, vstani! Povabilo je, da dvigneš pogled, da vstaneš. Je povabilo, s katerim se na nas obrača Gospod in ki sem ga želel ponoviti v Poslanici, ki je namenjena vam, mladi, da bi spremljala to leto poti. To je najbolj težavna in fascinantna naloga, ki vam je zaupana: stati pokonci, medtem ko se zdi, da vse propada; biti stražarji, ki znajo videti svetlobo v nočnih videnjih; biti graditelji sredi razvalin, ki jih je na tem svetu veliko, veliko; biti sposobni sanjati. Zame je ključno glede mladega človeka, ki ni sposoben sanjati, saj se je ubožec predčasno postaral. Biti sposobni sanjati, saj kdor sanja, namreč dela sledeče: ne dopusti, da ga posrka noč, ampak prižge plamen, luč upanja, ki oznanja jutrišnji dan. Sanjajte, bodite budni, s pogumom glejte na prihodnost.

Hvaležni smo vam, kadar sanjate

Želel bi vam reči tole: mi, mi vsi, smo vam hvaležni, kadar sanjate. Vendar je res, ko mladi sanjajo, pogosto zganjajo hrup… Zganjajte hrup, saj je vaš hrup sad vaših sanj. To pomeni, da ne želite živeti v noči, ko storite, da Jezus postane vaš življenjski sen in ga objamete z veseljem, z nalezljivim navdušenjem, ki nam dobro dene! Hvala, kadar zmorete pogumno nositi naprej sanje; kadar ne prenehate verovati v luč tudi sredi noči življenja; kadar si goreče prizadevate za to, da bi bil naš svet lepši in bolj človeški. Hvala, kadar gojite sanje po bratstvu, ko skrbite za rane stvarstva, se borite za dostojanstvo najšibkejših in širite duha solidarnosti in podelitve. In predvsem hvala, ker v svetu, ki je potlačen zaradi dobička v sedanjosti in teži k zadušitvi velikih idealov, ne izgubite na tem svetu zmožnosti, da bi sanjali! Nikar ne živite brezvoljni ali omamljeni. Ne, živi sanjajte. To pomaga nam odraslim in Cerkvi. Da, tudi kot Cerkev moramo sanjati, potrebujemo navdušenje in gorečnost mladih, da bi bili priče Boga, ki je vedno mlad!

Jezus ljubi vaše sanje in vam jih pomaga uresničiti

In želel bi vam reči še eno stvar: mnoge vaše sanje se ujemajo z evangeljskimi. Bratstvo, solidarnost, pravičnost, mir: to so iste sanje, ki jih ima Jezus za človeštvo. Ne bojte se odpreti za srečanje z Njim: On ljubi vaše sanje in vam jih pomaga uresničiti. Kardinal Martini je rekel, da Cerkev in družba potrebujeta »sanjače, ki nas ohranjajo odprte za presenečenja Svetega Duha« (Nočni pogovori v Jeruzalemu. O tveganjih na poti vere). Sanjači, ki nas ohranjajo odprte za presenečenja Svetega Duha. To je lepo. Želim vam, da bi bili med temi sanjači!

Jezusovo kraljestvo je kraljestvo ljubezni

In sedaj pridemo do druge podobe, to je Jezus, ki Pilatu reče: »Sem kralj.« Pretrese njegova odločnost, njegov pogum, njegova najvišja svoboda. Bil je aretiran, peljejo ga v sodno hišo, zaslišuje ga tisti, ki ga lahko obsodi na smrt. V takšnih okoliščinah bi lahko pustil, da bi prevladala naravna pravica do obrambe, se morda poskušal »pogoditi«, najti kompromis. Nasprotno pa Jezus ne skriva lastne identitete, ne prikriva svojih namenov, ne izkoristi špranje rešitve, ki jo je tudi Pilat pustil odprto. Ne. S pogumom resnice odgovori: »Kralj sem.« Prevzame odgovornost za svoje življenje: prišel sem za določeno poslanstvo in grem do konca, da bi izpričal Očetovo kraljestvo. Pravi: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.« (Jn 18,37) Prišel je brez dvoličnosti, da bi z življenjem oznanil, da je njegovo kraljestvo drugačno od kraljestev sveta, da Bog ne kraljuje, da bi povečal svojo moč in potlačil druge; ne kraljuje z vojskami in s silo. Njegovo kraljestvo je kraljestvo ljubezni. Jaz sem kralj, ampak tega kraljestva ljubezni. Sem kralj kraljestva tistega, ki podari svoje življenje za zveličanje drugih.

Dopustimo, da nas Jezusova svoboda vzdrami

Dragi mladi, Jezusova svoboda privlači! Dopustimo, da odseva v nas, da nas vzdrami, da v nas vzbudi pogum resnice. Lahko se vprašamo: če bi bil zdaj tukaj, na Pilatovem mestu pred Jezusom in bi ga gledal v oči, česa bi me bilo sram? Pred Jezusovo resnico, pred resnico, ki je Jezus, katere so moje lažnivosti, ki ne vzdržijo, moje dvoličnosti, ki jih On ne mara? Vsakdo med nami jih ima. Poiščite jih, poiščite jih. Vsi imamo te lažnivosti, ta popuščanja, ta popravljanja stvarnosti, da bi se križ oddaljil. Da bi v sebi ustvarili resnico, se moramo postaviti pred Jezusa. Moramo ga častiti, da bi bili znotraj svobodni, da bi bilo življenje osvetljeno in ne bi dopustili, da bi nas zavedle trenutne mode, ognjemet potrošništva, ki slepi in ohromi. Prijatelji, tukaj nismo zato, da bi nas očarale sirene sveta, ampak zato, da vzamemo v roke svoje življenje, da »zagrizemo v življenje«, da ga živimo v polnosti!

Bodite svobodni, pristni, kritična vest družbe

Tako v Jezusovi svobodi najdemo tudi pogum, da gremo proti toku. To je beseda, ki jo hočem poudariti: iti proti toku, imeti torej pogum iti proti toku, ne proti nekomu, kar je vsakodnevna skušnjava, kakor delajo tisti, ki pomilujejo same sebe in spletkarijo, ki vedno krivijo druge; ne, proti nezdravemu toku našega sebičnega, zaprtega in togega jaza, ki večkrat išče naveze, da bi preživel. Iti torej proti toku, da bi šli po Jezusovih sledeh. On nas uči, naj gremo proti zlu le s krotko in ponižno silo dobrega. Brez bližnjic, brez neresnic, brez lažnosti. Naš svet, ki je ranjen zaradi toliko zla, ne potrebuje drugih dvoumnih kompromisov; ljudi, ki gredo sem in tja kot morski valovi, kamor jih zanaša veter, kamor jih vodijo lastni interesi, tistih, ki so malo na desni in malo na levi, potem ko so zaslutili, kaj se izplača. Tem se reče ekvilibristi. Kristjan, ki tako počne, je bolj ekvilibrist kot kristjan. Ekvilibristi vedno iščejo samo zato neko pot, da si ne bi umazali rok, da se ne bi vključili v življenje in vzeli stvari resno. Prosim vas, naj vas bo strah postati mladi ekvilibristi. Bodite svobodni, bodite pristni, bodite kritična vest družbe. Ne bojte se kritik! Mi namreč potrebujemo vaše kritike. Mnogi med vami kritizirajo na primer onesnaževanje okolja. To potrebujemo. Bodite svobodni s kritikami. Bodite goreči za resnico, da boste mogli s svojimi sanjami reči: moje življenje ni suženj logik tega sveta, saj vladam z Jezusom za pravičnost, ljubezen in mir! Dragi fantej in dekleta, želim vam, da bi vsak izmed vas čutil veselje, da bi rekel: »Z Jezusom sem tudi jaz kralj.« Sem kralj: sem živo znamenje ljubezni Boga, njegovega sočutja in nežnosti. Sem sanjač, ki ga je očarala svetloba evangelija in z upanjem gledam v nočnih videnjih. In kadar padem, v Jezusu ponovno najdem pogum za to, da se borim in upam; pogum, da ponovno sanjam. V vsakem življenjskem obdobju.