Papež: Ciper, križišče civilizacij, ki v sebi nosi prirojeno poklicanost k srečanju
Andreja Červek – Vatikan
»Prišel sem kot romar v deželo, ki je majhna po geografiji, a velika po zgodovini; na otok, ki skozi stoletja ni izoliral ljudi, ampak jih je povezal; v deželo, katere meja je morje; v kraj, ki predstavlja vzhodna vrata Evrope in zahodna vrata Bližnjega vzhoda. Ste odprta vrata, pristanišče, ki povezuje: Ciper, križišče civilizacij, nosi v sebi prirojeno poklicanost k srečanju, ki jo spodbuja gostoljubni značaj Ciprčanov,« je papež nagovoril zbrane.
Biser velike vrednosti v osrčju Sredozemlja
Izpostavil je, da se je ravno na Cipru, kjer se stikata Evropa in Vzhod, začela prva velika inkulturacija evangelija na celini, pri čemer je spomnil na svetega Pavla, Barnaba in Marka. »Kar so prvi kristjani s krotko močjo Duha dali svetu, je bilo sporočilo lepote brez primere. Presenetljiva novost blaženosti, ki je bila dosegljiva vsem, je osvojila srca in svobodo mnogih. Ta država ima v tem pogledu posebno dediščino, saj je bila glasnica lepote med celinami. Ciper izžareva lepoto s svojo pokrajino, ki jo je treba zaščititi in varovati z ustreznimi okoljskimi politikami, v dogovoru s sosedi. Lepota se kaže tudi v arhitekturi, umetnosti, zlasti sakralni umetnosti, verskih obrtnih izdelkih in številnih arheoloških zakladih.« Po papeževih besedah je Ciper »biser velike vrednosti v osrčju Sredozemlja«.
Raznovrstnost kultur
Lepota te dežele izvira iz kultur, ki so se skozi stoletja tukaj srečevale in mešale. In tako je tudi danes Ciper zaznamovan z raznolikostjo: »Veliko je ljudstev in ljudi, ki so različnih barv in sestavljajo barvno paleto tega prebivalstva.« Navzočih je veliko priseljencev, ki jih je med državami Evropske unije na Cipru največ. »Varovati večbarvno in raznovrstno lepoto celote ni lahko. Zahteva čas in potrpežljivost, kot pri oblikovanju bisera, ter prostran pogled, ki zajema raznolikost kultur in daljnovidno zre v prihodnost. V tem smislu je pomembno zaščititi in spodbujati vse dele družbe, zlasti tiste, ki so statistično gledano v manjšini.« Papež je spomnil tudi na različne katoliške organizacije, ki bi jim koristilo ustrezno institucionalno priznanje, tako da bi bil njihov prispevek k družbi, zlasti izobraževalne in dobrodelne dejavnosti, pravno opredeljen.
Pot k miru je pot dialoga
Sveti oče pa ni zaobšel težav, s katerimi se sooča država. Zagotovil je svojo molitev za mir celotnega otoka. »Pot k miru, ki zdravi konflikte in obnavlja lepoto bratstva, je zaznamovana z eno samo besedo: dialog. Pomagati si moramo, da bomo verjeli v potrpežljivo in krotko moč dialoga, pri tem pa črpali iz blagrov. Vemo, da pot ni lahka, da je dolga in vijugasta, vendar za dosego sprave ni druge možnosti. Upanje hranimo z močjo dejanj, namesto da upamo na dejanja moči. Kajti obstaja moč dejanj, ki pripravlja mir: ne dejanja moči, groženj s povračilnimi ukrepi in razkazovanje moči, temveč dejanja konkretnih korakov k dialogu.« Brez dialoga namreč naraščata sumničavost in zamera.
Poudaril je, kako pomembno je, da je Ciper referenčna točka Sredozemskega morja, ki je danes žal kraj konfliktov in humanitarnih tragedij. Je morje vseh narodov, ki državo obdajajo, da bi bili povezani in ne razdeljeni. »Ciper, geografsko, zgodovinsko, kulturno in versko križišče, ima ta položaj za izvajanje mirovnih ukrepov. Naj bo odprta ladjedelnica miru v Sredozemlju,« je pozval papež.
