Papež Frančišek: Skušajmo poiskati znamenja, ki jih je Gospod storil v našem življenju
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Opazimo, da evangelist Janez ne govori o čudežu, torej o močnem in neobičajnem dejanju, ki poraja čudenje. Napisal je, da se je v Kani zgodilo znamenje, ki pri učencih prebudi vero. No, tedaj se lahko vprašamo, kaj je »znamenje« po evangeliju?
Znamenje je znak, ki razodeva Božjo ljubezen in ne prikliče pozornost na moč dejanja, temveč na ljubezen, ki jo je prebudil. Uči nas nekaj o ljubezni Boga, ki je vedno blizu in je nežen ter sočuten. Prvo znamenje se je zgodilo, ko sta bila mladoporočenca v težavah ravno na najpomembnejši dan njunega življenja. Sredi praznovanja je zmanjkalo bistvene prvine, to je vina, in grozilo je, da bo veselje ugasnilo zaradi kritik in nezadovoljstva povabljenih. Predstavljajmo si, kako se lahko nadaljuje svatba samo z vodo. Grozno je. Novoporočenca bosta osramočena.
To težavo je prva opazila Marija, ki jo je diskretno omenila Jezusu in On je posredoval brez hrupa, skoraj nevidno. Vse se odvije diskretno, vse se odvije v »zaodrju«. Jezus je rekel služabnikom, naj napolnijo vrče z vodo, ki je postala vino. Bog torej deluje z bližino in obzirnostjo. Jezusovi učenci so opazili, da je svatba zaradi Njega postala še lepša. Vidijo pa tudi Jezusov način delovanja, - takšen je Jezus: pomaga nam, skrito nam služi, - to njegovo skrito služenje je bilo v tistem trenutku do te mere, da sta bila pohvale za dobro vino deležna mladoporočenca. Nihče tega ni opazil, razen služabniki. S tem se je v njih (učencih) začel razvijati kalček vere, torej začeli so verovati, da je v Jezusu navzoč Bog, Božja ljubezen.
Lepo je pomisliti na to, da prvo Jezusovo znamenje ni bilo nenavadno ozdravljenje ali kakšen čudež v jeruzalemskem templju, ampak gesta s katero je prišel naproti preprosti in konkretni potrebi običajnih ljudi, domača gesta, gesta, lahko bi rekli skoraj pod nogami, obzirna, tiha gesta. On je pripravljen nam pomagati, nas poživiti. Če smo torej pozorni na ta »znamenja«, nas bo osvojila njegova ljubezen in bomo postali njegovi učenci.
Obstaja pa še ena tipična posebnost znamenja v Kani. Običajno je bilo vino, ki se ga je dalo na koncu praznovanja manj dobro, bolj vodeno. Tudi danes se počne tako. Na tej točki ljudje ne razlikujejo več tako dobro, če je vino dobro ali pa malo vodeno. Jezus pa je to storil na način, da se je praznovanje končalo z boljšim vinom. Simbolično nam to pove, da Bog hoče za nas boljše, hoče nas srečne. Ne postavlja meja in ne zahteva od nas obresti. V Jezusovem znamenju ni nobenega drugotnega namena, nobenih zahtev do mladoporočencev. Veselje, ki ga Jezus zapušča v srcu, je popolno in nesebično veselje. Nikoli ni medlo veselje, ne!
Tako vam predlagam vajo, ki nam bo lahko zelo dobro dela. Danes skušajmo pobrskati med spomini in poiskati znamenja, ki jih je storil Gospod v mojem življenju. Vsakdo naj pove, katera znamenja je Gospod storil v mojem življenju? Kateri namig njegove navzočnosti? Znamenja, ki jih je storil, da bi nam pokazal, kako nas ljubi. Pomislimo na tisti težki trenutek, ko mi je Bog dal okušati svojo ljubezen. Vprašajmo se: nam je s temi obzirnimi in pozornimi znamenji dal čutiti svojo nežnost? Kdaj sem bolj od blizu čutil Gospoda, kdaj sem bolj začutil njegovo nežnost, njegovo sočutje? Vsakdo ima v svoji zgodovini te trenutke. Pojdimo iskati ta znamenja, spominjajmo se jih. Kako mi je v srcu ostalo veliko veselje? Podoživimo trenutke, v katerih smo okušali njegovo navzočnost in Marijino priprošnjo. Ona, Mati, ki je kakor v Kani vedno pozorna, naj nam pomaga zbirati zaklad Božjih znamenj v našem življenju.
