Papež Združenju sveti Peter in Pavel: Začeti znova, gledati Jezusa, hoditi z upanjem

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je z naklonjenostjo izpostavil, da je Združenje sveti Peter in Pavel v pol stoletja obstoja iz »častne straže v apostolski palači« prešlo v »čast, da služijo romarskemu človeštvu« ter tako na poseben način »pričujejo o krščanskem življenju, apostolatu in zvestobi apostolskemu sedežu«.

Srečanje in nasmeh

Petdeset let zgodovine združenja po Frančiškovih besedah predstavljajo »nenehna srečanja«: »V srečanju je vedno premikanje. Če smo vsi nepremični, se nikoli ne moremo srečati. Življenje je umetnost srečanja, četudi je v življenju veliko sporov (prim. Fratelli tutti, 215). To je življenje: umetnost srečevanja. Srečanje je kot kisik življenja. Zato potrebujemo kulturo srečanja, saj si kot ljudje strastno želimo srečanja, iskanja skupnih točk, postavljanja mostov, snovanja nečesa, kar pritegne vse (ibid., 216).«

Po papeževih besedah je to tudi kriterij njihovega vsakodnevnega prizadevanja, za katerega se je članom združenja zahvalil. »S svojim vsakdanjim delom postajate obrtniki srečanja in prinašate toplino Jezusove nežnosti tistemu, ki vstopi v baziliko svetega Petra, ki potrebuje usmeritev, ki potrebuje nasmeh, da bi se čutil kot doma. Vedno nasmeh, ki spodbuja srečanje. Nasmeh je most.« Spomnil je na besede svetega Janeza XXIII., ki lepo izražajo smisel krščanskega srečevanja: »Svoje oči dajem v vaše oči, svoje srce dajem ob vaše srce.«

Začeti znova in z več človečnosti

V nadaljevanju govora je sveti oče zbranim želel dati nekaj napotkov za prihodnost, da bi njihovo »dragoceno služenje lahko še naprej bilo pričevanje tistim, ki jih srečate, v kontekstu, kjer se še vedno čutijo posledice pandemije«. Povzel jih je v stavek: »Začnimo znova z več človečnosti, medtem ko z upanjem v srcu gledamo Jezusa.«

»Začnimo znova. Zagotovo tako, da naredimo zaklad in vsega, kar smo živeli, upoštevamo, da smo se vsi nekoliko spremenili in, upam, izboljšali, vendar vedno pripravljeni služiti,« je dejal in izpostavil geslo združenja  »Fide constamus avita«, »Po veri trdno zvesti svojim očetom«.

»Z več človečnosti. Če smo se vsi nekoliko spremenili, je to zato, ker smo ob vsem, kar smo doživeli, spoznali, da so v življenju zares pomembni človeški odnosi. Vsi čutimo potrebo, da se imamo radi, da živimo bolj povezni, da slišimo dobre in spodbudne besede in jih podarjamo z življenjskim slogom, polnim upanja,« je dejal papež in združenje spodbudil, naj še naprej »kažejo takšen obraz z več človečnosti«.

Kako danes živeti človeško? Gledati Jezusa

Gledati Jezusa. Združenje je po papeževih besedah vedno ponujalo »Jezusovo življenje kot stil življenja, ki je v polnosti človeško, je oporna točka in temelj za človeka vsakega časa in torej tudi za današnjega človeka«. Še bolj pa želimo zdaj »pričevati o svoji veri in oznanjati, da ima naše konkretno življenje svoje korenine v Jezusovi človeškosti«. Poznati ga bolje, vedeti, kako je živel, kaj je govoril, kakšne odnose je imel z drugimi je po papeževih besedah temelj, da bi odkrili, kako danes živeti človeško. »Ko gledamo njega, se čutimo vedno bolj poklicane k vsakodnevnemu služenju, ki ga sestavljajo sprejemanje, deljenje, bratsko poslušanje in človeška bližina. Verjamem, da lahko na ta način z dejstvi pokažemo lepoto in moč evangelija,« je dejal papež Frančišek.

Hodimo z veseljem in upanjem

Ob koncu je spregovoril še o zadnji spodbudi: z upanjem v srcu. »Dragi bratje in sestre, upanje ne sme nikoli manjkati na vernikovi poti, tisto upanje, ki nikoli ne razočara. Smo Kristusovi, s krstom smo vcepljeni vanj; v nas je njegova navzočnost, njegova luč, njegovo življenje. Hodimo torej oprti na njegovo Besedo, ki je beseda življenja. Hodimo z veseljem in upanjem ter se zavedajmo, da Gospod nikoli ne bo prenehal podpirati naše prizadevanje za dobro,« je zatrdil sveti oče in se ob koncu posebej obrnil še na mlade:  »Spodbujam vas, da svoje moči namenite tistim, ki so v stiski, in da postanete ljudje, sposobni resničnih in iskrenih srečanj.«