Papež bo sodeloval v spletnem pogovoru s študenti ameriške celine
Andreja Červek – Vatikan
V četrtek, 24. februarja 2022, se bo sveti oče srečal s študenti Severne, Srednje in Južne Amerike ter se pomenkoval o glavnih izzivih našega časa. Šlo bo za spletni pogovor, ki ga v okviru pobude »Graditi mostove«, organizirajo Inštitut za pastoralne študije, Hank center za katoliško intelektualno dediščino in Oddelek za teologijo na čikaški Univerzi Loyola v sodelovanju s Papeško komisijo za Latinsko Ameriko.
Spletno srečanje se bo začelo ob 19. uri po srednjeevropskem času in bo trajalo dobro uro. Uvodna nagovora bosta imela čikaški nadškof kardinal Blaise Cupich in Emilce Cuda, tajnica Papeške komisije za Latinsko Ameriko. Zatem bo beseda pripadala papežu Frančišku, ki bo z mladimi udeleženci srečanja podelili svoje razmišljanje. Študenti, razdeljeni v štiri regionalne skupine, bodo svetemu očetu predstavili svoja prizadevanja, čemur bo sledil pogovor v skladu s sinodalno metodo srečanja, poslušanja in razločevanja.
Graditi mostove
Ciljev spletnega pogovora in same pobude »Graditi mostove« je kar nekaj: olajšati pristne in konstruktivne pogovore med univerzitetnimi študenti Severne, Srednje in Južne Amerike, še posebej med tistimi, ki prihajajo iz različnih geografskih, kulturnih in socialnih okolij; podpirati njihovo sposobnost za vzpostavljanje mostov in trajnih odnosov, ki bodo vodili v vzajemno razumevanje, sočutje in podelitev spoznanj; te mostove in odnose vključiti v skupno razločevanje in delo tako v sedanjem času kot prihodnosti, predvsem v zvezi z rešitvami in konkretnimi projekti, ki se nanašajo na okoljsko trajnostnost, ekonomsko pravičnost in celostni človeški razvoj.
Emilce Cuda: papež je navdušen nad pogovorom z mladimi
Argentinska teologinja Emilce Cuda, pred kratkim imenovana za tajnico Papeške komisije za Latinsko Ameriko, je za Vatican News povedala, kako je prišlo do ideje, da v pobudi sodeluje tudi papež Frančišek: »Kolegi z Univerze Loyola so me povabili, da bi pripravila predavanje za mlade o sinodalnosti, tej besedi velikega pomena, ki se bo izgrajevala v treh letih sinodalne poti. Nato pa so mi rekli: “Zakaj ne bi povabila svetega očeta?“ Zdelo se mi je noro, a potem sem razmislila in povabila papeža Frančiška. Bil je zelo zadovoljen in navdušen, da se bo lahko pogovarjal z mladimi o boljšem poznavanju sedanjosti in prihodnosti.«
Navdušenje pa je tudi na strani Komisije za Latinsko Ameriko, ki želi s tem »pomembnim srečanjem med papežem in pomembnim delom Božjega ljudstva, kar je univerza«, ustvariti mrežo na celotni ameriški celini, v katero bi vključili na tisoče katoličanov migrantov v ZDA, pri tem pa prisluhnili tudi njihovim težavam in potrebam. Kot je pojasnila Emilce Cuda, je »osrednja ideja ustvarjati mostove. Potem pa smo ugotovili, katera tema bi lahko bila skupna pri oblikovanju trdnih mostov, po katerih bi lahko prenašali ta težki tovor.«
Izkušnje mladih migrantov
Med mladimi, ki se bodo pogovarjali s papežem, bodo tudi migranti, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. »Migranti, med katerimi niso samo tisti, ki so prišli iz ene države v drugo ali iz severa na jug, temveč tudi “notranji“ migranti; osebe, ki se preselijo z obrobja v središče, morda zaradi ekonomskih problemov, in ki nimajo nobene vrste zaščite,« je dejala Cuda. »Pozorni smo na migracijo znotraj držav Latinske Amerike in karibskih držav. Imamo študente migrante, ki so otroci migrantov, ali pa že odrasle migrante, ki so dejavni na področju problematike migracij. Ne želimo se posvečati problemu migracije, saj obstaja že veliko organizacij po svetu, ki se ukvarjajo s tem področjem, vključno z dikasterijem za celostni človeški razvoj. Menimo pa, da je potreben akademski, znanstveni in tehnološki prispevek v zvezi s to tragedijo.«
Sodelovanje v skupnih projektih
Tajnica komisije Cuda je še pojasnila, da se bo papež pogovarjal z univerzitetnimi študenti in se pri tem seznanil s konkretnimi vzgojnimi projekti, ki poskušajo na pravičen način preoblikovati okoljsko in ekonomsko stvarnost. »Na primer, Latinska Amerika trpi zaradi izkoriščanja naravnih virov, a glede na podatke o ekoloških spremembah so potrebni stroji, da bi lahko še naprej živeli iz lastnih virov. To pa je mogoče, če stopimo na pot pravilne tranzicije. Problem je, da lokalne univerze pogosto nimajo znanstvenih in tehnoloških virov. Če pa bi sodelovale z univerzami na severu celine, bi to lahko pomenilo upanje za Latinsko Ameriko, kot tudi za univerze drugih celin, ki imajo več odgovornosti in lahko razširijo svoje projekte.«