Papež Frančišek: Kristjani v moči Svetega Duha ljubimo tiste, ki nam delajo hudo
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Gospod misli na tiste najtežje situacije, ki predstavljajo za nas preizkusni kamen, torej na takšne, ki nas postavijo pred tistega, ki je naš sovražnik ali nasprotnik, predenj, ki nam skuša vedno početi hudo. V takšnih primerih je Jezusov učenec poklican, da ne popusti nagonu ali sovraštvu, ne popustiti, temveč iti onkraj, zelo onkraj, onkraj nagona in onkraj sovraštva. Jezus tako pravi: »Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo« (Lk 6,27). In še bolj konkretno: »Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo« (v. 6,27). Ko mi slišimo tole, se nam zdi, kakor da Gospod zahteva nemogoče. In še, zakaj ljubiti sovražnike? Če se ne odzove nasilnežem, se da vsakemu nasilju prosto pot in to ni pravično. Toda, a je res tako? Zares Gospod zahteva od nas nemogoče, še več, krivične stvari?
Premislimo torej tisti smisel za krivičnost, ki ga opazimo pri »nastavi še drugo lice« in pomislimo na Jezusa. Med trpljenjem, med krivičnim procesom pred velikim duhovnikom, v določenem trenutku ga eden od stražarjev udari po licu. In kako se On odzove? Ne žali, ne, ampak reče stražarju: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?« (Jn 18,23). Zahteva razlog za utrpelo zlo. Nastaviti drugo lice, ne pomeni tiho trpeti, popustiti krivičnosti. Jezus s svojim vprašanjem pokaže na to, kar je krivično. Toda, to stori brez jeze, brez nasilja, celo zelo vljudno. Noče podžgati razpravo, temveč razelektriti zamero. To je pomembno. Istočasno pogasiti sovraštvo in krivičnost ter skušati pridobiti grešnega brata. Ni lahko to storiti, a Jezus je to storil in pravi, da naj delamo tudi mi tako. To pomeni nastaviti drugo lice, saj je Jezusova krotkost močnejši odgovor od prejetega udarca. Nastaviti drugo lice, ni zasilna rešitev izgubljajočega, temveč dejanje tistega, ki ima večjo notranjo moč. Nastaviti drugo lice je premagati hudo z dobrim, ki odpre špranjo v srcu sovražnika tako, da razgali nesmiselnost njegovega sovraštva. Te drže nastaviti drugo lice ne vodi preračunljivost ali sovraštvo temveč ljubezen. Dragi bratje in sestre, zastonjska in nezaslužena ljubezen, ki jo prejmemo od Jezusa, poraja v srcu način delovanja podobnega njegovemu, ki zavrača vsakršno maščevanje. Mi smo navajeni na maščevanja: »Ti si mi naredil to, jaz ti bom naredil tole…«, ali pa ohranjati v srcu zamero. Zamera dela hudo osebi, saj jo uničuje.
Poglejmo še drugi ugovor: je mogoče, da neka oseba pride do tega, da ljubi svoje sovražnike? Če bi bilo odvisno samo od nas, bi bilo nemogoče. Toda zapomnimo si, da kadar Gospod kaj zahteva, nam hoče to podariti. Gospod od tebe zahteva nekaj, kar ti On ne bo dal že prej? Ko mi pravi, naj ljubim sovražnike, mi hoče dati sposobnost, da to storim. Brez te sposobnosti mi ne bi zmogli, toda On nam to pravi in nam da sposobnost ljubiti. Sveti Avguštin je takole molil, prisluhnite kako lepa molitev je: Gospod, »daj mi to, kar zahtevaš in zahtevaj od mene karkoli hočeš« (Izpovedi, X, 29.40). »Daj mi to, kar zahtevaš in zahtevaj od mene karkoli hočeš«. Kaj ga torej prositi? Kaj nam je Bog zadovoljen podariti? Moč ljubiti, ki ni neka stvar, ampak je Sveti Duh. Moč ljubiti je Sveti Duh in z Jezusovim Duhom lahko odgovorimo na hudo z dobrim, lahko ljubimo tistega, ki nam dela hudo. Tako to počnejo kristjani. Kako žalostno je, ko osebe ali narodi, ki so ponosni, da so kristjani, gledajo na druge kot sovražnike in razmišljajo o vojni! To je zelo žalostno.
In mi, poskušamo živeti Jezusova povabila? Pomislimo na osebo, ki nam naredila hudo. Vsakdo naj pomisli na nekoga. Običajno je, da smo utrpeli zlo nekoga, pomislimo na to osebo. Morda je v nas zamera. Torej k tej zameri pridružimo podobo krotkega Jezusa med njegovim procesom, po zaušnici. In zatem prosimo Svetega Duha, da deluje v našem srcu. In končno molimo za to osebo. Moliti za tistega, ki nam je storil hudo. Mi pa, ko nam je kdo storil hudo, namesto da gremo takoj to povedati drugim in se čutiti žrtev, se ustavimo ter prosimo Gospoda za to osebo, da mu pomaga. S tem bo manj občutka zamere. Moliti za tistega, ki je z nami grdo ravnal, je prvo, kar spremeni zlo v dobro. To je molitev.
Devica Marija naj nam pomaga, da bomo delavci za mir do vseh, predvsem pa do tistega, ki je do nas sovražen in nam ni všeč.
