Papež Frančišek: Bog ne obupa nad nami. Bog verjame v nas
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Medtem ko je bil še živ spomin na 18 oseb, ki so umrle pod porušenim stolpom, mu pripovedujejo o nekaterih Galilejcih, ki jih je dal Pilat umoriti (prim. Lk 13,1). In tu je vprašanje, ki kot kaže spremlja te tragične novice. Kdo ima krivdo za te strašne dogodke? Morda so bile te osebe bolj krive kot druge in zato jih je Bog kaznoval? To sta vprašanji, ki imata vedno svojo aktualnost. Ko nas mori črna kronika in se čutimo nemočne pred zlom, se pogosto sprašujemo, če gre morda za Božjo kazen? Je on poslal vojno ali pandemijo, da bi nas kaznoval zaradi naših grehov? In še, zakaj Gospod ne posreduje?
Pozorni moramo biti, da ko na nas pritiska zlo, tvegamo, da izgubimo jasnost in ko ne uspemo objasniti si, iščemo plehke odgovore in začnemo valiti krivdo na Boga. Večkrat grda in slaba navada preklinjanja izhaja od tukaj. Velikokrat pripišemo Njemu svojo smolo ali nesreče sveta, Njemu, ki nas pušča svobodne in zato nikoli ne posreduje tako, da se vsiljuje ampak se ponudi, Njemu, ki nikoli ne uporablja nasilja, še več trpi za nas in z nami! Jezus dejansko z vso močjo odklanja in zavrača idejo, da bi pripisali naše nesreče Bogu. Tiste osebe, ki jih je ubil Pilat in tiste umrle pod stolpom, niso bile nič bolj krive kot druge in niso nobene žrtve neusmiljenega in maščevalnega Boga, saj takšen ne obstaja! Od Boga nikoli ne more priti zlo, kajti on »z nami ne ravna po naših grehih« (Ps 103,10), ampak po svojem usmiljenju. To je slog Boga. Ne more drugače ravnati z nami, vedno ravna z nami z usmiljenjem.
Namesto, da bi krivili Boga, pravi Jezus, se moramo zazreti vase, saj je greh, ki povzroča smrt; naša sebičnost je, ki prekinja odnose; naše napačne in nasilne izbire so, ki sprožijo zlo. Na tej točki nam Gospod ponudi pravo rešitev. Katera je? Spreobrnjenje. »A če se ne spreobrnete«, pravi Gospod, »boste vsi na enak način pokončani« (Lk 13,5). Zelo nujno povabilo je to, še zlasti v tem postnem času. Sprejmimo ga z odprtim srcem. Spreobrnimo se od zla, odpovejmo se tistemu grehu, ki nas zapeljuje in se odprimo logiki evangelija. Kajti kjer kraljujeta ljubezen in bratstvo, zlo nima več moči!
Jezus pa ve, da spreobrniti se ni tako lahko. Pri tem nam hoče pomagati, saj večkrat pademo v iste napake in v iste grehe, ki nam vzamejo pogum ali pa se nam morda celo zdi, da je naše prizadevanje za dobro na tem svetu jalovo, v katerem se zdi, da zlo kraljuje. Tako nas po svojem pozivu spodbuja s priliko, ki pripoveduje o Božji potrpežljivosti z nami. Ponudi nam tolažečo podobo smokvinega drevesa, ki ne rodi sadu v pravem času in ga kljub temu ne posekajo. Dan mu je dodaten čas, še ena možnost. Všeč mi je pomisliti, da bi bilo lepo ime za Boga, Bog naslednje priložnosti. Vedno nam da še eno priložnost, vedno, vedno. Takšno je njegovo usmiljenje. Tako ravna Gospod z nami. Ne odreže nas stran od svoje ljubezni, ne izgubi srca in se ne utrudi z nežnostjo nam vračati zaupanje.
Bratje in sestre, Bog verjame v nas! Bog nam zaupa in nas s potrpežljivostjo spremlja, z Božjo potrpežljivostjo do nas. Ne obupa nad nami, ampak v nas vedno polaga upanje. Bog je Oče in te gleda kot oče. Kot najboljši med očeti ne gleda na rezultate, ki jih še nisi dosegel, temveč na sadove, ki jih boš še lahko obrodil. Ne piše obračuna za tvoje pomanjkljivosti, temveč spodbuja tvoje možnosti. Ne ustavlja se pri tvoji preteklosti, temveč z zaupanjem stavi na tvojo prihodnost. Kajti Bog nam je blizu, On nam je blizu. Ne pozabimo na Božji slog: bližina. On je bližina z usmiljenjem in nežnostjo. Tako nas spremlja od blizu usmiljeni in nežni Bog.
Prosimo torej Devico Marijo, naj nam vlije upanje in poguma in da prižge v nas željo po spreobrnjenju.