Papež Frančišek spodbuja pospeševanje tiste »ženske svetosti«, ki Cerkev in svet dela rodovitno
Papež Frančišek – Vatikan
Prisrčno pozdravljam pobudnike in udeležence Mednarodnega meduniverzitetnega kongresa, ki je organiziran ob obhajanju obletnic razglasitve Terezije Jezusove, Katarine Sienske, Terezije iz Lisieuxa in Hildegarde iz Bingena za cerkvene učiteljice. Tem svetim likom so hoteli pridružiti svete Evropejke Brigito Švedsko in Terezijo Benedikto od Križa, ki ju je sv. Janez Pavel II. skupaj s Katarino Siensko imenoval za sozavetnici Evrope (prim. Spes aedificandi, št. 3).
Odličen nauk teh svetnic, zaradi katerega so bile razglašene za cerkvene učiteljice ali zavetnice, v teh časih dobiva nov pomen zaradi svoje stalnosti, globine, aktualnosti in v trenutnih okoliščinah nudi luč in upanje našemu razdrobljenemu in neskladnemu svetu. Četudi pripadajo različnim časom in krajem in so vršile različna poslanstva, je vsem skupno pričevanje svetega življenja. Po krstni milosti poslušne Duhu so sledile svoji poti vere ne zaradi spremenljivih ideologij, ampak zaradi neomajne privrženosti »Kristusovi človeškosti«, ki je prežemala njihova dejanja. Tudi same so se včasih počutile nesposobne in omejene, »male žene«, kot bi dejala Terezija Jezusova, pred podvigi, ki so jih presegali. Kje so črpale moč, da so jih izvršile, če ne iz Božje ljubezni, ki je napolnjevala njihova srca? Kot Terezija iz Lisieuxa so mogle v polnosti uresničiti svojo poklicanost, svojo »malo pot«, svoj življenjski projekt. Ta pot je dostopna vsem, je pot običajne svetosti.
Današnja občutljivost sveta zahteva, da se ženskam vrneta dostojanstvo in notranja vrednost, s katerima ju je obdaril Stvarnik. Življenjski zgled teh svetnic poudarja nekatere prvine, ki sestavljajo tisto ženskost, ki je tako potrebna Cerkvi in svetu: pogum za soočenje s težavami, njihova sposobnost za konkretnost, naravna nagnjenost za proaktivnost za tisto, kar je lepše in humano po Božjem načrtu, ter daljnovidna – preroška – vizija sveta in zgodovine, ki jih je naredila sejalke upanja in graditeljice prihodnosti.
Njihovo predanost v služenju človeštvu je spremljala velika ljubezen do Cerkve in za »Blagega Kristusa na zemlji«, kakor je Katarina Sienska rada imenovala papeža. Čutile so se soodgovorne za premagovanje grehov in bede svojega časa; prispevale so k evangelizacijskemu poslanstvu v polnem sozvočju in cerkvenem občestvu.
Naj bodo sadovi vašega srečanja spodbuda za pospeševanje tiste »ženske svetosti«, ki Cerkev in svet dela rodovitno. S temi željami vas izročam priprošnji Device Marije, Matere Cerkve, in vas iz srca blagoslavljam; in prosim vas – ne pozabite – ne nehajte moliti zame.
Rim, Sveti Janez v Lateranu, 1. marca 2022
Frančišek
