Sveti oče: Ko se z ljubeznijo približamo osebi, ji povrnemo dostojanstvo

Andreja Červek – Vatikan

Kapitelj v vsaki redovni skupnosti predstavlja »temeljni trenutek« in pomeni »srečanje, dialog, odgovornost, evangeljsko občestvo«, je dejal papež Frančišek in izpostavil zgled svetega Jožefa, ki so mu sestre izročile v varstvo delo kapitlja. Zgled svetega Jožefa je mogoče videti tudi pri ustanovitelju skupnosti svetem Antoniu Marii Gianelliju, ki je bil »apostol evangelija dela, bistvenega elementa osebnega, družinskega in družbenega življenja«.

»Bil je goreč delavec na Gospodovi njivi, predan služenju Božji besedi tako s pridiganjem kot z deli. S pridiganjem je pričeval in oznanjal vero v Božjo previdnost. Z deli usmiljenja je pokazal pot svetosti in pritegnil ljudi, da so ji sledili, s tem ko je dal zgled konkretne in skrbne ljubezni do zadnjih in družbeno odrinjenih,« je dejal papež in tako spomnil na začetke. Sveti Gianelli je leta 1829 v svoji župniji Chiavari na severu Italije spodbudil karitativno služenje skupine žena, ki so se poimenovale »Gospe dejavne ljubezni«, od tu pa je nastal inštitut Hčera Presvete Marije v vrtu Getsemani, znanih tudi kot »gianelline«. Skupnost se je hitro razširila in v skladu s svojo poklicanostjo opravljala poslanstvo evangelizacije s karitativnim delom.

Pričevati o življenju, ki si ga svet sam ne more dati

Med kapitljem, ki poteka na temo »Pozorne do sveta s srcem v Bogu«, so se sestre spraševale, kako odgovoriti na izzive današnje kulture avtoreferenčnosti, brezbrižnosti, egoizma, ki vznemirja urejene človeške odnose in odpira mnoge bližnjice do suženjstva, nepravičnosti, izkoriščanja, ki žalijo dostojanstvo oseb. Skupnost je navzoča v mnogih državah, kjer se sestre srečujejo z vrsto situacij trpljenja, revščine in oblastnosti. Tudi pri svojem poslanstvu evangelizacije naletijo na ovire in zoperstavljanja, a k tem težavam pristopajo z zaupanjem in upanjem, saj se zavedajo, da so najprej one same prve uboge in potrebne Boga. »Ta ponižna in pogumna drža je podobna drži Device Marije pred njenimi preizkušnjami. Zaradi tega vsaka od vas postane dobra zemlja, v kateri klijejo semena dejavne ljubezni, ki ste jo poklicane zalivati vsak dan z molitvijo, predvsem pa s čaščenjem, da bi ostale s srcem v Bogu,« je dejal papež.

»Iz srca, ki je potopljeno v Boga, prihajajo sadovi življenja, ki diši po evangeliju: življenja, ki je bogato z razumevanjem, sestrstvom, nežnostjo, veseljem in darovanjem sebe. Svet žeja po tem dobrem življenju, vendar si ga sam ne more dati; videti mora pričevanje o njem. In to ne s strani fenomenalnih ljudi, ampak preprostih oseb z omejitvami, slabostmi in vendarle polnih moči Svetega Duha.«

Pozorne do sveta – biti blizu

Kot je izpostavil papež, ravno s temi koreninami, s to trdno notranjostjo, se lahko podajo na ulice sveta in postanejo »pozorne do sveta«. Da bi bolje pojasnil, kaj to pomeni, je zbranim sestram ponudil dva razmisleka.

Pozoren do sveta je v evangeljskem smislu tisti, ki se zna čuditi, ki je odprt za sprejemanje semen Božjega kraljestva, navzočih v stvarnosti, saj ve, da je Sveti Duh vedno na delu ter deluje svobodno in pogosto na presenetljiv način. »Pozornost ne kot sodba ali predsodek, ne kot sumničavost ali nezaupanje ali strah, temveč kot zdrav realizem, preprostost, znati sprejeti situacije in ljudi takšne, kot so, ter jih spremljati na poti Božje bližine in zorenja v Gospodu.«

Drugi papežev poudarek: »Pozoren do sveta je nekdo, ki ne ostaja na balkonu.« In za kristjana je to zelo slaba drža, saj samo opazuje in ne vstopi v stik s svetom. Pomembno je približati se, skloniti se in se dotakniti z roko. »Pozornost torej kot bližina, biti bližnje, skrbeti. In tu, drage sestre, imate odlično šolo svojega ustanovitelja, ki vas je naučil biti dobre Samarijanke, vedno na poti, a pripravljene ustaviti se, da bi poskrbele za revne, ranjene v življenju, da bi obvezale rane in poslušale, zelo poslušale ter tako zdravile brezbrižnost, osamljenost in povrnile dostojanstvo. Vsakokrat ko se z ljubeznijo približamo osebi, ji povrnemo dostojanstvo. Dostojanstvo Kristusa, ki prihaja z našo gesto ljubezni.«

Pojdite naprej z zaupanjem v Božjo previdnost

Kot je dodal sveti oče, se takšna drža začne v lastni skupnosti, zato se naj vsaka od sester vpraša: Kako sem lahko 'pozorna do sveta', če ne znam biti pozorna do osebe, ki živi ob mani, do svoje sodelavke? »Naj vam Sveti Duh na priprošnjo Device Marije pomaga, da bo v vaših skupnostih vladalo mirno ozračje sestrstva, topline sprejemanja, razumevanja in velikodušnosti. Kajti tudi med nami, doma, so rane, osamljenost, fizična in moralna bremena,« je dejal papež.

Sestram se je zahvalil za navzočnost sredi Božjega ljudstva in v bližini najrevnejših. »Naj vas problemi in težave ne prestrašijo: pojdite naprej z zaupanjem v Božjo previdnost, vedno zveste svoji izvorni karizmi. Ustvarjalna zvestoba, ki jo vodi potrpežljivo, modro in pogumno razločevanje, vedno razsvetljeno z Božjo besedo, z naukom Cerkve ter z nasveti strokovnih in kompetentnih ljudi. Pojdite naprej z veseljem, pozorne do sveta, ne na balkonu, in s srcem v Bogu.«