Papež: Ničesar se ne naučimo, zaljubljeni smo v vojne in Kajnovega duha

Andreja Červek – Vatikan

»Z obiskom sem bil zadovoljen, videl sem realnost Malte, videl sem navdušenje ljudi, tako na Gozu kot v malteški Valletti in drugih krajih. Presenečen sem bil nad velikim navdušenjem na ulicah,« je dejal papež Frančišek, odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, ki so ga spremljali med potovanjem na Malto.

Migrante je treba vedno sprejeti

Izpostavil je problem migracije: »Problem migrantov je resen, saj so Grčija, Ciper, Malta, Italija, Španija najbližje Afriki in Bližnjemu vzhodu, tu pristanejo in sem prihajajo, migrante je treba vedno sprejeti! Težava je v tem, da mora vsaka vlada določiti, koliko jih lahko sprejme. Za to je potreben sporazum z evropskimi državami. Niso vse pripravljene sprejeti migrantov. Pozabljamo, da so Evropo ustvarili migranti. Tako pač je, vendar vsaj ne prelagajte vsega bremena na sosednje države, ki so tako radodarne, in Malta je ena od njih.«

Dodal je, da je med obiskom sprejemnega centra za migrante v Hal Faru slišal »grozne stvari«, o trpljenju in lagerjih, ki se nahajajo na libijski obali, kar je po papeževih besedah »kriminal«. »Zato verjamem, da je to problem, ki se dotakne src vseh. Tako kot Evropa velikodušno daje prostor Ukrajincem, ki trkajo na njena vrata, ga je treba dati tudi drugim, ki prihajajo po Sredozemskem morju. To je točka, s katero sem zaključil obisk in se me je zelo dotaknila, saj sem slišal pričevanja, trpljenja, ki so bolj ali manj podobna tistim, ki so zbrana v knjižici "Hermanito", o kateri sem vam govoril. Ves križev pot teh ljudi. Eden mi je danes povedal, da je moral štiri krat plačati. Prosim vas, da o tem razmislite.«

Možnost potovanja v Kijev: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti«

Papež Frančišek je v nadaljevanju odgovoril na vprašanje o morebitnem potovanju v Kijev. Na novico o pretresljivih prizorih z ulic Buče, kraja blizu Kijeva, ki so včeraj pretresli svetovno javnost, je sveti oče dejal: »Hvala, da ste mi povedali za to novico, za katero še nisem vedel. Vojna je vedno krutost, je nečloveška stvar, ki gre proti človeškemu duhu, ne pravim krščanskemu, ampak človeškemu. To je duh Kajna, "kajnovski" duh.«

V zvezi z obiskom Kijeva je pritrdil, da je pripravljen iti: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti. Sveti sedež, predvsem diplomacija, kardinal Parolin in monsinjor Gallagher, delajo vse, ampak zares vse – ni mogoče objaviti vsega, kar počnejo, zaradi previdnosti in zaupnosti, a smo na robu svojega dela. Med možnostmi je tudi potovanje. Možni sta dve potovanji: eno je predlagal poljski predsednik, naj se pošlje kardinala Krajewskega, da obišče Ukrajince, ki so jih sprejeli na Poljskem; dvakrat je že šel, pripeljal je dve reševalni vozili in ostal z njimi, vendar bo to storil še enkrat, pripravljen je to storiti. Drugo potovanje, za katero me je nekdo vprašal, več kot eden, sem iskreno povedal, da sem imel v mislih, da bi šel, da je moja razpoložljivost vedno na voljo, ne obstaja ne, sem pripravljen iti. Kaj mislimo o potovanju ... vprašanje je bilo naslednje: "Slišali smo, da razmišljate o potovanju v Ukrajino." Rekel sem, da je to na mizi, da je to eden od predlogov, vendar ne vem, ali ga bo mogoče izvesti, ali je to primerno in ali bi bilo to najbolje, ali je to primerno in moram to storiti ... vse to je v zraku. Potem se je nekaj časa razmišljalo o srečanju s patriarhom Kirillom, na tem delamo; in razmišljamo o Bližnjem vzhodu. Stvari so zdaj takšne.«

Imamo shemo vojne, ne sheme miru

Papeža se je vprašalo, ali je od začetka vojne govoril s Putinom. »Stvari, ki sem jih povedal oblastem vsake strani, so javne. Nobena od stvari, ki sem jih povedal, ni moja zasebna. Ko sem se pogovarjal s patriarhom, je zatem dal lepo izjavo o tem, kar sva si povedala. S predsednikom Rusije sem se slišal konec leta, ko me je poklical, da bi mi voščil. Ukrajinskega predsednika sem slišal dvakrat. Potem sem prvi dan vojne pomislil, da bi moral iti na rusko veleposlaništvo in se pogovoriti z veleposlanikom, ki je predstavnik ljudstva, ter mu zastaviti vprašanja in povedati svoje vtise o zadevi. To so uradni stiki, ki sem jih imel. Za Rusijo sem to storil prek veleposlaništva. Slišal sem tudi višjega nadškofa v Kijevu, monsinjorja Ševčuka. Nato se mi vsake dva ali tri dni redno oglasi ena od vas, Elisabetta Piqué, ki je bila v Lvovu, zdaj pa je v Odesi. Pove mi, kako je s stvarmi. Govoril sem tudi z rektorjem semenišča. Toda kot sem rekel, sem v stiku tudi z enim od vas. Ob tem bi rad izrazil sožalje za vaše kolege, ki so padli. Ni pomembno, na kateri strani so. Toda vaše delo je za skupno dobro in ti so padli v službi za skupno dobro. Za informacije. Ne pozabimo jih. Bili so pogumni in molim zanje, da bo Gospod nagradil njihovo delo. To so stiki, ki smo jih imeli do zdaj.«

Na vprašanje, kaj bi povedal Putinu, če bi z njim lahko govoril, je Frančišek odvrnil, da so sporočila, ki jih je namenil vsem oblastem, bila javna. »Ne uporabljam dvojnega govora. Vedno delam enako,« je dejal in pripomnil, da v novinarjevem vprašanju vidi »tudi dvom o pravičnih in nepravičnih vojnah«. »Vsaka vojna se vedno rodi iz nepravičnosti. Ker obstaja shema vojne. Ni pa sheme miru. Na primer, naložbe za nakup orožja. Pravijo: Ampak potrebujemo jih, da se lahko branimo. To je shema vojne.« Kot je spomnil, so si po drugi svetovni vojni vsi oddahnili in govorili "nikoli več vojne", ampak samo mir.  Začel se je val dela za mir, tudi s pripravljenostjo, da se po Hirošimi in Nagasakiju več ne vlaga v jedrsko orožje.

Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha

»Sedemdeset let pozneje smo vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne. Takrat je bilo pri delu Združenih narodov veliko upanja. Vendar se je shema vojne ponovno uveljavila. Ne moremo si zamisliti druge sheme, nismo več navajeni razmišljati v shemi miru. Bili so veliki ljudje, kot so Ghandi in drugi, ki sem jih omenil na koncu okrožnice Fratelli tutti, ki so stavili na shemo miru. Vendar smo trmasti kot človeštvo. Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha. Ni naključje, da se na začetku Svetega pisma pojavi ta problem: "kajnovski" duh ubijanja namesto duha miru.«

Papež je dejal, da ko je leta 2014 obiskal Redipuglijo in videl imena fantov, je jokal. Leto ali dve pozneje je šel v Anzio in videl imena fantov, ki so tam padli. Vsi so bili mladi. In tam je jokal. »Na grobovih je treba jokati. Je ta stvar, ki jo spoštujem, ker gre za politični problem. Ko je bila spominska slovestost ob izkrcanju v Normandiji, so se ob tej priložnosti zbrali predsedniki vlad. Ne spomnim pa se, da bi kdo govoril o 30.000 mladih, ki so ostali na plažah. Mladost ni pomembna. To mi da misliti. Žalosten sem. Ne naučimo se. Naj se nas Gospod usmili, vseh nas. Vsi smo krivi!«