VIDEO Papež Frančišek sprejel člane združenja Duhovna družina Karla de Foucaulda

Papež Frančišek

Papežev nagovor

Dragi bratje in sestre, dobrodošli! Vesel sem srečanja z vami in da delim z vami veselje ob razglasitvi brata Karla za svetnika. V njem lahko vidimo preroka našega časa, ki je znal razkriti bistvo in univerzalnost vere.

Bistvo, ko je pomen verovanja zgostil v dve preprosti besedi, v katerih je vse: »Jezus – Karitas«; in predvsem z vračanjem k duhu začetkov, k duhu Nazareta. Tudi vam želim, da si kot brat Karel še naprej predstavljate Jezusa, ki hodi med ljudmi, ki potrpežljivo opravlja naporno delo, ki živi v vsakdanjosti družine in kraja. Kako je Gospod zadovoljen, ko vidi, da ga posnemamo na poti majhnosti, ponižnosti, podelitve z ubogimi! Karel de Foucauld je v tišini puščavniškega življenja, v čaščenju in služenju bratom zapisal, da »medtem, ko smo mi nagnjeni k temu, da na prvo mesto postavljamo dela, katerih učinki so vidni in otipljivi, Bog daje prvo mesto ljubezni in potem žrtvi, navdihnjeni po ljubezni, in pokorščini, ki izhaja iz ljubezni« (Pismo Marii de Bondy, 20. maja 1915). To je bistveno! Kot Cerkev se moramo vrniti k bistvenemu – vrniti se k bistvenemu – da se ne bi izgubili v številnih drugotnih stvareh ob tveganju, da izpred oči izgubimo preprosto čistost evangelija.

In potem univerzalnost. Novi svetnik je svoje krščanstvo živel kot brat vseh, začenši z najmanjšimi. Ni imel za cilj, da bi spreobrnil druge, ampak da bi živel zastonjsko Božjo ljubezen in udejanjal »apostolat dobrote«. Takole je zapisal: »Vse krščanske, muslimanske, judovske in malikovalske prebivalce želim navaditi, da bi me imeli za svojega brata, univerzalnega brata« (Pismo Marii de Bondy, 7. januarja 1902). Da bi to storil, je odprl vrata svoje hiše, da bi bila za vse »pristanišče«, »streha Dobrega pastirja«. Zahvaljujem se vam, da nadaljujete to pričevanje, ki stori toliko dobrega, zlasti v času, v katerem smo v nevarnosti, da bi se zaprli v partikularizme, da bi povečali razdalje, da bi brate izgubili izpred oči. Žal to vsak dan vidimo v poročilih.

Brat Karel je v naporih v revščini puščave pripovedoval: »Moja duša je vedno vesela« (Pismo don Huvelinu, 1. februarja 1898). Drage sestre in bratje, Marija naj vam podeli, da boste varovali in gojili isto veselje, saj je veselje najbolj čisto pričevanje, ki ga lahko damo Jezusu na vsakem kraju in v vsakem času.

Tudi sam bi se rad zahvalil sv. Karlu de Foucauldu, ker mi je njegova duhovnost naredila toliko dobrega, ko sem študiral teologijo, v času zorenja in tudi kriz, in ki je prišla do mene po patru Paoliju in po Boignotovih knjigah, ki sem jih neprestano bral. Veliko sta mi pomagala, da sem premagal krize in našel pot bolj preprostega, manj pelagijanskega in Gospodu bližjega krščanskega življenja. Svetniku se zahvaljujem in o tem pričujem, ker mi je to naredilo toliko dobrega.

Želim vam dobro poslanstvo. Blagoslavljam vas in vas prosim, da še naprej molite zame. Hvala!