Sveti oče mladim: Ne bojte se pristne, lepe in velike ljubezni!

Andreja Červek – Vatikan

Z udeleženci konference za mlade voditelje, ki pripadajo sirsko-malabarski katoliški Cerkvi (Syro-Malabar Youth Leaders Conference), se je sveti oče srečal v soboto, 18. junija. V Rim so prišli skupaj s svojimi pastirji. »Na vsakem romanju najprej iščemo Gospoda Jezusa, ki je pot, resnica in življenje,« jim je najprej dejal papež. »Želimo mu slediti in hoditi po njegovi poti, ki je pot ljubezni, edina pot, ki vodi v večno življenje. Ta pot ni lahka, je pa navdušujoča in On nas nikoli ne zapusti, nikoli nas ne pusti same. Če mu v svojem življenju namenimo prostor in z njim delimo veselje in žalost, bomo doživeli mir, ki ga lahko da samo Bog.«

Reči "da" služenju in odgovornosti

Jezus se ni obotavljal vprašati svojih učencev, ali mu res želijo slediti ali pa bi raje ubrali drugo pot (prim. Jn 6,67). V tistem trenutku je Simon Peter zbral pogum in odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja.« »Tudi jaz vam danes, v času, ki ga zaznamuje "tekoča" ali celo "plinasta" kultura, pravim, dragi mladi, da življenje postane polno smisla in rodovitno, če rečemo "da" Jezusu,« je papež dejal zbrani. »Vsak od vas se lahko vpraša: Ali sem prepričan, da življenje postane polno smisla in rodovitno, ko rečemo 'da' Jezusu? Sem prepričan? Ali sem izkusil, da sem ljubljen zastonj, ne zaradi svojih zaslug, ampak zaradi čistega daru? Ali sem prepričan, da je moje življenje dar? Ta izkušnja daje smisel celotnemu življenju in daje moč, da rečemo "da" služenju in odgovornosti ter "ne" površinskosti in zavrženosti.«

Biti priče

Mladim, ki pripadajo sirsko-malabarski diaspori, je papež spregovoril o apostolu Tomažu, ki je prispel na zahodno obalo Indije, tam posejal evangelij in vzklile so prve krščanske skupnosti. »Po izročilu letos mineva 1950 let od mučeništva Tomaža, ki je tako zapečatil svoje prijateljstvo z Jezusom, ki mu je rekel: "Moj Gospod in moj Bog!" (Jn 20,29). Cerkev je "apostolska", ker je utemeljena na pričevanju apostolov, in nenehno raste, ne s prozelitizmom, ampak s pričevanjem. Vsaka krščena oseba sodeluje pri njenem oblikovanju v takšni meri, v kakršni je priča. In vi ste k temu poklicani predvsem med svojimi vrstniki v sirsko-malabarski diaspori, pa tudi med tistimi, ki ne pripadajo vaši skupnosti ali ki sploh ne poznajo Gospoda Jezusa.«

Ne bojte se ljubezni

Kot je nadaljeval sveti oče, je vsem mladim skupna »želja po pristni, lepi in veliki ljubezni«. »Pravim vam: ne bojte se te ljubezni! To je ljubezen, ki nam jo razodeva Jezus in ki jo sveti Pavel opisuje kot "dobrotljivo in potrpežljivo, ki ne išče svojega interesa, ampak dobroto in resnico" (prim. 1 Kor 13,4-6). Pozivam vas, da odkrijete pričevanja ljubezni svetnikov in svetnic vseh časov, tudi našega časa: bolj kot kateri koli govor kažejo, da krščanstvo ni sestavljeno iz vrste prepovedi, ki dušijo željo po sreči, ampak pomeni življenjski načrt, ki lahko izpolni srce. Ne bojte se upreti razširjeni težnji, da bi ljubezen zmanjšali na nekaj banalnega, brez lepote, brez občestva, brez zvestobe in odgovornosti. To se zgodi, ko druge uporabljamo za svoje sebične namene, kot predmete: srca so zlomljena in ostane žalost.«

Odkrivajte svoje korenine, obiskujte stare starše

Papež je spregovoril o svetovnem dnevu mladih v Lizboni, katerega tema bo »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39). Potem ko je sprejela angelovo oznanilo in odgovorila z "da" na klic, naj postane Odrešenikova mati, Marija takoj odide k Elizabeti, ki je v šestem mesecu nosečnosti (prim. Lk 1,36-39). »Ne zapre v hišo in ne razmišlja o velikem privilegiju, ki ga je prejela, in o velikih težavah, ki jih ta prinaša. Marija se ne pusti ohromiti ponosu ali strahu. Ni tip osebe, ki bi za dobro počutje potrebovala dober kavč, kjer bi se počutila udobno in varno. Če njena ostarela sorodnica potrebuje pomoč, ne okleva in se takoj odpravi na pot.«

In ko pride v Elizabetino hišo, se ob tem srečanju, napolnjenem s Svetim Duhom, iz Marijinega srca izlije Magnificat. Ob tem pomislimo na »rodovitnost srečanja med mladimi in starimi«. »Sprašujem vas: ali imate še vedno stare starše, vsaj nekatere od njih? Kakšen je vaš odnos z njimi? Ko odprete krila vetru, je pomembno, da odkrijete svoje korenine in sprejmete pričevanje od tistih, ki so bili pred vami. Mladi imate moč, starejši pa spomin in modrost. Pozivam vas, da storite tako kot Marija z Elizabeto, da obiščete svoje starejše sorodnike in prejmete njihovo modrost,« jih je spodbudil.

Biti ukoreninjeni v izročilu in molitvi

Mlada Jezusova mati je dobro poznala molitve svojega ljudstva, ki so jo jih naučili njeni starši in stari starši. V molitvah naših starejših ljudi je skrit zaklad. V Magnifikatu Marija zbere dediščino vere svojega ljudstva in jo preoblikuje v svojo lastno pesem, ki jo hkrati z njo poje vsa Cerkev. »Da bi tudi vi, mladi, lahko iz svojega življenja naredili hvalnico, dar za vse človeštvo, je temeljno, da se ukoreninite v izročilu in molitvi prejšnjih generacij,« je dejal papež in mlade spodbudil, naj vedno znova odkrivajo zgodovino svoje Cerkve ter njeno duhovno in liturgično bogastvo. »Predvsem pa vas vabim, da dobro spoznate Božjo besedo, jo vsak dan berete in jo primerjate s svojim življenjem. Tako bo Vstali Jezus ogrel vaša srca in osvetlil vaše korake tudi v težkih in temnih trenutkih.«

Današnja prošnja je jutrišnja zahvala

Ob koncu govora je sveti oče mladim še dejal, da nas Marija uči, naj »živimo z evharistično držo«, se zahvaljujemo in se ne osredotočamo le na težave in probleme. »V dinamiki življenja bodo današnje prošnje postale jutrišnji razlogi za zahvalo. Tako bo vaša udeležba pri sveti daritvi in zakramentu sprave hkrati vrhunec in izhodišče: vaše življenje se bo vsak dan prenavljalo in postajalo večna hvalnica Vsemogočnemu.«