Papež mladim v Iqaluitu: Poletite v višave. Stopite na svetlo. Prihodnost je v vaših rokah

Andreja Červek – Vatikan

»Prijatelji, hodite proti višavam, vsak dan stopite na svetlo, oblikujte ekipo. In vse to počnite v vaši kulturi, v prelepem jeziku inuktitut,« je papež Frančišek spodbudil mlade in ostarele, ki so ga sprejeli na dvorišču osnovne šole v Iqaluitu, kjer živi največja skupnost Inuitov.

Papež ponovno prosil za odpuščanje

Zahvalil se je nekdanjim gojencem rezidenčnih šol, s katerimi se je pred tem zasebno srečal, da so zbrali pogum in z njim podelili svoje veliko trpljenje. Ponovno je izrazil ogorčenje in sram, ki ga spremljata že mesece. »Tudi danes, tudi tukaj, bi vam rad povedal, da sem zelo žalosten in želim prositi za odpuščanje zaradi zla, ki ga je storilo nemalo katoličanov, ki so prispevali k politikam kulturne asimilacije,« je dejal papež. Navedel je svetopisemsko zapoved: »Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!« (2Mz 20,12). »Te možnosti za številne vaše družine ni bilo, ko so bili otroci ločeni od svojih staršev, njihova lastna država pa je postala nevarna in tuja.«

Spomnil pa je tudi na Jezusove ostre besede proti tistim, ki se pohujšajo nad malimi in jih zaničuje (prim. Mt 18,6.10). »Dragi prijatelji, tukaj smo z željo, da skupaj stopimo na pot ozdravljenja in sprave, ki nam bo s Stvarnikovo pomočjo pomagala osvetliti, kaj se je zgodilo, in premagati temno preteklost.«

Skrb za zemljo, skrb za ljudi, skrb za zgodovino

Spregovoril je o prostranih krajih na območju Nunavut, kjer leži mesto Iqaluit, ki jih Inuiti naseljujejo od nekdaj, za druge pa so bili sovražni. »Znali ste jih ljubiti, spoštovati, varovati in

 ceniti ter iz roda v rod prenašati temeljne vrednote, kot so spoštovanje starejših, pristen občutek za bratstvo in skrb za okolje. Med vami in zemljo, na kateri živite, obstaja čudovita povezanost, saj je tudi ona močna in odporna ter se z veliko svetlobe odziva na temo, ki jo ovija večji del leta. Vendar je tudi ta zemlja, tako kot vsak človek in ljudstvo, občutljiva in zanjo je treba skrbeti. Skrbeti in posredovati skrb: k temu so še posebej poklicani mladi, ki jih podpira zgled starejših! Skrb za zemljo, skrb za ljudi, skrb za zgodovino.«

Prisluhnite nasvetom starejših ljudi

Mlade Inuite je papež spodbudil, naj poslušajo in prisluhnejo nasvetom najbolj starih ljudi, sprejmejo svojo zgodovino in napišejo nove strani, naj se navdušijo in zavzamejo stališče pred dejstvi in ljudmi. In kot »ostareli brat« je papež Frančišek v nadaljevanju želel mladim ponudil tri nasvete: hodijo naj proti višavam, vsak dan stopijo na svetlo ter oblikujejo ekipo.

Poleteti v višave

Na prvem mestu je bila spodbuda, naj mladi »hodijo proti višavam«. »Naseli ta prostrana severna območja. Naj te spominjajo na tvojo poklicanost, da stremiš k višavam, ne da bi se pustil povleči navzdol tistemu, ki bi te rad prepričal, da je bolje misliti le nase in čas, ki ga imaš, izkoristiti le za svoj prosti čas in interese. Prijatelj, nisi ustvarjen, da bi životaril, da bi svoje dneve preživljal med dolžnostmi in užitki, ampak da bi poletel v višave, k najresničnejšim in najlepšim željam, ki jih nosiš v svojem srcu, k Bogu, da bi ga ljubil, in bližnjemu, da bi mu služil. Ne misli, da so velike življenjske sanje nedosegljivo nebo. Ustvarjen si, da poletiš, da sprejmeš pogum resnice in spodbujaš lepoto pravičnosti, da dvigneš svoj moralni značaj, si sočuten, služiš drugim in gradiš odnose, da seješ mir in skrb, kjer koli si; da spodbudiš navdušenje ljudi okoli sebe; da greš onkraj in ne izravnaš vsega.«

Duhovna gravitacijska sila je vedno na preži

Živeti na ta način zagotovo ni lahko, ker ta »duhovna gravitacijska sila« je vedno na preži, da bi nas »povlekla navzdol, ohromila naše želje in zmanjšala naše veselje«. »Srečal boš ljudi, ki bodo poskušali izbrisati tvoje sanje, ki ti bodo govorili, da bodi zadovoljen z malo, da se naj boriš samo za tisto, kar se ti izplača.« Potem se bodo pojavila tudi vprašanja: Zakaj bi si moral prizadevati za to, v kar drugi ne verjamejo? Kako naj vzletim v tem svetu, za katerega se zdi, da gre vedno bolj navzdol, med škandali, vojnami, goljufanjem, pomanjkanjem pravičnosti, uničevanjem okolja, brezbrižnostjo do najšibkejših, razočaranjem nad tistimi, ki bi morali dati zgled? Kakšen je odgovor na ta vprašanja?

Ti si odgovor. Prihodnost je v tvojih rokah

»Ti si odgovor,« je nadaljeval papež. »Ti, brat, ti, sestra. Kajti prihodnost je v tvojih rokah. V tvojih rokah je skupnost, ki te je rodila, okolje, v katerem živiš, upanje tvojih vrstnikov ... Svet, v katerem živiš, je bogastvo, ki si ga podedoval: ljubi ga, kot te je ljubil ta, ki ti je dal življenje in največje radosti, kot te ljubi Bog, ki je zate ustvaril vse, kar je lepo, in ti niti za kratek trenutek ne preneha

 zaupati. Verjame v sposobnosti, ki ti jih je dal. Vsakič, ko ga boš iskal, boš razumel, kako se pot, na katero te kliče, vedno vzpenja navzgor. To boš občutil, ko se boš v molitvi ozirali v nebo in še posebej, ko boš dvignil oči h Križanemu. Razumel boš, da Jezus s križa nikoli ne kaže s prstom vate, ampak te objeme in spodbuja, ker verjame vate, tudi ko si ti nehal verjeti vase. Zato nikoli ne izgubi upanja, bojuj se in ne bo ti žal. Pojdi po poti korak za korakom do najboljšega. Usmeri navigator svojega življenja k visokemu cilju, v višave!«

Stopite na svetlo. Ste luč sveta

Drugi papežev nasvet je mlade spodbudil, naj vedno stopijo na svetlo. V času žalosti in potrtosti naj pomislijo na qulliq, tradicionalno oljenko, ki jo uporabljajo Inuiti. Njeno sporočilo je, da »obstajaš, da vsak dan stopiš na svetlo«. »Vsak dan si poklican, da v svet prineseš novo luč, luč svojih oči, svojega nasmeha, dobroto, ki jo lahko dodaš ti in samo ti. Da pa bi prišel na svetlo, se je treba vsak dan boriti s temo. Vsak dan se odvija spopad med  svetlobo in temo, ki se ne dogaja nekje zunaj, temveč v vsakem od nas. Pot svetlobe zahteva pogumno izbiro srca proti temi laži, zahteva razvijanje dobrih navad za dobro življenje, ne pa zasledovanje svetlobnih utrinkov, ki hitro izginejo, ognjemetov, ki pustijo le dim. Brat, sestra, Jezus ti je blizu in želi razsvetliti tvoje srce, da bi prišel na svetlobo. Rekel je: "Jaz sem luč sveta" (Jn 8,12), svojim učencem pa je rekel: "Vi ste luč sveta" (Mt 5,14). Tudi ti si torej luč sveta in boš to postajal vedno bolj, če se boš boril, da bi iz svojega srca pregnal žalostno temo zla.«

Svoboda in odgovornost

A da bi to znali narediti, je treba osvojiti »umetnost ločevanja svetlobe od teme«. Ko je Bog ustvaril novi svet, je namreč začel ravno tako, da je ločil svetlobo od teme. Sila, ki omogoči, da v sebi ločim svetlobo od teme, da rečem »ne« skušnjavam hudega in »da« priložnostim za dobro, je po papeževih besedah svoboda: »Svoboda, ki ne pomeni, da delam, kar hočem in kar mi je všeč; ki ne pomeni, da lahko nekaj počnem ne glede na druge, ampak za druge; ne pomeni popolne samovolje, ampak odgovornost. Svoboda je največji dar, ki nam ga je nebeški Oče dal skupaj z življenjem.«

Ekipni duh

Papež je mladim Inuitom ponudil še tretji nasvet, in sicer naj oblikujejo ekipo. »Mladi ste kot zvezde na nebu, ki tu čudovito sijejo: njihova lepota prihaja iz celote, iz ozvezdij, ki jih sestavljajo in ki dajejo svetlobo in smer nočem sveta. Tudi vi, ki ste poklicani v nebeške višave in da sijete na zemlji, ste ustvarjeni, da sijete skupaj. Mladim je treba omogočiti, da ustvarijo skupino, da se gibljejo: ne morejo preživeti dneva v osami in biti talci telefona! Biti ekipa pomeni verjeti, da za dosego velikih ciljev ne moremo delati sami, temveč se je treba premikati skupaj in imeti potrpežljivost pri tkanju gostih mrež. Pomeni tudi, da pustite prostor drugim, hitro izstopite, ko ste na vrsti, in navijate za soigralce. To je ekipni duh! Prijatelji, hodite proti višavam, vsak dan stopite na svetlo, oblikujte ekipo. In vse to počnite v vaši kulturi, v prelepem jeziku inuktitut,« je sklenil papež Frančišek.