Sveti oče: Prihodnost pripada mladim, ki imajo krila in korenine

Andreja Červek – Vatikan

Vsak mlad človek je upanje za Jezusa, je dejal sveti oče: »Upanje prijateljstva, upanje skupne hoje, upanje skupnega poslanstva. In zatorej je vsak med vami tudi upanje za Cerkev.« Na poseben način so to vsi, ki pripadajo gibanju Équipe Notre-Dame, ki je po papeževih besedah »dobra ponudba za pare in družine«: »Ste mladi in v skladu z vašimi Statuti ponujate življenje, ki je usklajeno z načeli katoliškega nauka, tako da poglabljate znanje in na ta način spodbujate rast v odnosu s Kristusom in Devico Marijo ter se čutite poslane v misijon vsakdanjega življenja.« Papež se je v nadaljevanju govora osredotočil na tri besede, ki zaznamujejo gibanje: ekipa (équipe), Naša Gospa (Notre-Dame) in mladi.

Skupaj – sanjati, tvegati, trpeti, praznovati

Člani gibanja so ekipe, torej skupine, kar je – kot je izpostavil papež – dar. »Biti del skupnosti, del družine družin, ki posreduje živeto vero, je veliko darilo! Nihče ne more reči: “Rešil se bom sam.” Vsi smo v odnosu, da bi se naučili biti v ekipi. Bog je želel vstopiti v to dinamiko odnosov in nas v skupnosti priteguje k sebi, ko našemu življenju daje polnost identitete in pripadnosti. Kajti Gospod nas rešuje tako, da iz nas naredi ljudstvo, svoje ljudstvo. Ne dovolite svetu, da vas prepriča, kako je boljše hoditi sami. Sami morda lahko dosežete kakšen uspeh, vendar bo to brez ljubezni, brez druščine, brez pripadnosti ljudstvu, brez neprecenljive izkušnje, da skupaj sanjate, skupaj tvegate, skupaj trpite in skupaj praznujete.«

»Ne bojte se odpreti in tvegati. Ne bojte se drugih. Res je, da obstajajo izsiljevanje, zlorabe, laži in prevare, a – verjemite mi – problem ni, da se branim pred drugimi. Moja zaskrbljenost mora biti ta, da branim žrtve.« Papež je spomnil, da je na kraju atentata v Barceloni leta 2017 ostal listek, na katerega je nek fant narisal majhnega otroka in veliko pošast ter zapisal: »Tu sva jaz in strah!« Zatem pa: »Strah ni tako velik in jaz nisem tako zelo majhen. Ne bojim se.« Kot je pripomnil Frančišek, ga ni bilo strah, ker je bil z nekom, ki ga je ljubil: njegova družina, prijatelji, morda Bog, Oče in Prijatelj, ki nikoli ne zapušča. »V tej dobi virtualnega in posledične osamljenosti, v katero zapadejo mnogi vaši sovrstniki, ste se vi odločili rasti v ekipi. Pojdite naprej, gradite mostove, igrajte kot ekipa!«

Materi Mariji zaupati kot otroci

Na drugem mestu je papež Frančišek spregovoril o Devici Mariji, po kateri se je gibanje poimenovalo in do katere člani gojijo globoko pobožnost. »Ko v svoje življenje sprejmemo Marijo, Mater, nikoli ne izgubimo središča, ki je Gospod. Marija namreč nikoli ne kaže nase, ampak na Jezusa ter svoje brate in sestre. Dobro bo, če boste pogosto pomislili na besede, ki jih je Jezus izrekel na križu, ko je nagovoril Janeza: “Glej, tvoja mati!“ (Jn 19,27). Prisluhnite tem besedam v svojem srcu in začutite, da so naslovljene na vas, vsak zase. In ravno tako je: Jezus je dal svojo Mater za Mater vsakega učenca; in ona je rekla “da“, kot prvi dan, rekla je “fiat“, “amen“ in postala Mati Cerkve. Lahko se ji zaupamo z zaupanjem otroka, ubogega in preprostega, ki se zaveda, da je njegova Mati blizu s skrbnostjo in nežnostjo.«

Sveti oče jih je spodbudil, naj se vsak dan izročijo Devici Mariji, ki jim bo pomagala tudi v rasti kot skupina, da bodo lahko med seboj delili prejete darove v duhu pogovora in medsebojnega sprejemanja. »Pomagala vam bo imeti velikodušno srce, odkriti veselje v zastonjskem služenju, kot je to sama storila med obiskom svete Elizabete.« Ravno ta evangeljski prizor je izhodišče teme prihodnjega svetovnega dneva mladih, ki bo avgusta prihodnje leto v Lizboni na temo: »Marija je vstala in se v naglici odpravila.« »Vstati, da bi služili, odpraviti se, da bi poskrbeli za druge in stvarstvo – to so tipične vrednote mladih,« je dejal papež in tako prispel še do tretjega poudarka svojega govora.

Mladi, ki imajo krila in korenine

»Prihodnost pripada mladim. A pozor! Mladim z dvema značilnostma: mladim s krili in koreninami. Krila, da lahko letijo, sanjajo in ustvarjajo. Korenine, da lahko od starejših sprejemajo modrost, ki se jim ponuja,« je zatrdil sveti oče in jih povabil k vprašanjem: »Kako je z mojimi krili? Je moj pogled usmerjen navzdol, upognjen vame, ali pa je poln pritoževanja, negativnih misli, obsojanja in predsodkov? In zatem se lahko tudi vprašate: Kako je z mojimi koreninami? Ali mislim, da se svet začne z mano, ali pa se čutim del velike reke, ki je pretekla že velik del poti? Če imam še vedno stare starše, kakšen je moj odnos z njimi? Se z njimi pogovarjam? Jim poslušam? Ali jih kdaj prosim, naj mi pripovedujejo o svojem življenju? Ali iz njihove modrosti naredim zaklad?«

Priče ljubezni do Kristusa in Cerkve

Ob koncu govora se je papež obrnil še na odrasle zakonce in duhovnike asistente. »Mislim, da je za vas veliko veselje, da sprejemate in spremljate te mlade. Zanje ste lahko priče, s ponižnostjo in preprostostjo. Priče ljubezni do Kristusa in Cerkve, priče poslušanja in pogovora, priče zastonjskega in velikodušnega služenja, priče molitve.«