Zaporniki iz zapora Secondigliano papežu poklonili mašni plašč

Andreja Červek – Vatikan

Zadnji, ki mislijo na druge zadnje, ki so jim podobni – to je sporočilo, ki so ga zaporniki iz neapeljskega zapora Secondigliano želeli posredovati svetemu očetu pred svetovnim dnem revnih, ki ga bomo obhajali v nedeljo, 13. novembra. Papežu so poklonili mašni plašč in izrazili željo, da bi ga imel med sveto mašo, ki jo bo ob tej priložnosti daroval na Trgu svetega Petra.

»To je bil trenutek edinstvenega človeškega in duhovnega veselja,« je po srečanju dejal don Raffaele Grimaldi, odgovoren za zaporniške kaplane v Italiji. Delegacijo je spremljal skupaj s kaplanom v Secondiglianu don Giuseppejem Russom in direktorico zapora Giulio Russo. Delavnica »Albus sacer« je začela delovati pred kratkim in je namenjena šivanju liturgičnih oblačil. Kot je dejal don Grimaldi, jih je papež spodbudil, naj s programom nadaljujejo in naj ne obupajo: »Povedal je, da je vedno vesel, ko obišče zapor, saj ima tam priložnost obvezati rane mnogih ljudi in v njih srečati Kristusovo obličje.«

Vedno in vsepovsod v Marijinem imenu

Papežu poklonjen plašč je bele barve, na njem pa so vezenine na modri podlagi, kar simbolizira Marijo. »Marija je tista, ki vsakega od nas spremlja v življenju,« je dejal don Grimaldi, »ona je tista, ki nas vabi k izpolnjevanju Očetove volje in nas vodi h Kristusu.« Gre za neprecenljivo šiviljsko delo, ki ga opravljajo zaporniki krojači in prav tako rezultat intenzivnega usposabljanja, ki ga podpira vodstvo zapora. Specializacija za krojenje in šivanje liturgičnih oblačil, kot so štole in mašni plašči, bo zapornike še bolj približala sakralnemu področju in jim tako pomagala postati priče poti, na kateri se nahajajo. Don Grimaldi je spomnil na številne samomore, ki so se v Italiji zgodili letos – doslej jih je bilo 74. Dodal je, da gre za »dramo, ki so jo doživeli številni zapori«. Proti samomoru se borijo tudi s programi, kot je krojaška delavnica v zaporu Secondigliano, ki »zapolni prazen čas v zaporu in prežene slabe misli, ki lahko prizadenejo najbolj občutljive«.

Delo kot način razmišljanja o daru življenja

Šiviljska delavnica je v zaporu Secondigliano že znana. V času pandemije so zaporniki v okviru programa »RicuciAMO« v njej naredili več kot deset tisoč zaščitnih mask in jih nato brezplačno razdelili po mestu. »V zaporih se pogosto srečujemo z življenji, ki so razkrojena in izločena iz družbe,« je pojasnil don Grimaldi. Šiviljska delavnica pa želi ljudem pomagati, da se ponovno povežejo, »všijejo« v življenje in družbo. »Delo zapornike usposablja in jim daje prihodnost, a jih prav tako spodbuja k razmišljanju o velikem daru življenja, ki ga je vredno živeti kljub trpljenju in včasih kljub ponižanju, ki ga doživljajo.« Delo, ki rešuje, kajti, kot pogosto ponavlja papež, »nihče se ne reši sam«.