Papež: Bodite sejalci upanja v tem mračnem in pesimističnem družbenem ozračju

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je izpostavil prizadevanje Gibanja krščanskih delavcev za italijansko družbo prek različnih izobraževalnih dejavnosti, krožkov, pokroviteljstva, civilnega udejstvovanja in splošnega posvečanja področju dela. Petdeseta obletnica je priložnost, da realno pogledamo na svojo zgodovino. »Pomembno je, da se ne prepuščate samopoveličevanju, ampak da prepoznate delovanje Svetega Duha v gubah svoje zgodovine, ne toliko v osupljivih dogodkih, ampak bolj v skromnih, vsakdanjih,« je dejal in v nadaljevanju govora izpostavil dva vidika: očiščenje in novo setev.

Očiščenje vedno in za vse

»Očiščenje je vedno potrebno, za vse nas in v vseh človeških izkušnjah. Smo grešniki in potrebujemo usmiljenje kot zrak, ki ga dihamo. Razpoložljivost za spreobrnjenje, da se pustimo očistiti, spremenimo življenje, spremenimo slog, je znamenje poguma in moči in ne slabost. Gre za to, da se sprejme novosti Duha brez postavljanja ovir: omogočiti, da mladi najdejo prostor, ki bo varovan in kjer bo skupen duh zastonjskosti, kjer se ne izgubi iznajdljivosti začetkov z dajanjem prednosti, ki ne pomagajo živeti novosti časa.«

Gibanje je nastalo kmalu po drugem vatikanskem koncilu, zato po papeževih besedah lahko pripovedujejo o rodovitnosti tistega cerkvenega in družbenega obdobja. »Spodbujam vas, da ponovno odkrijete zagon začetkov, ki je jasno viden v navdušenju, s katerim živite cerkveno povezanost na ozemljih, in v zastonjskosti vašega služenja potrebam delavcev,« je dejal. Spomnil je, da nas je drugi vatikanski koncil pozval k branju znamenj času, zato je papež povabil k vprašanju: Kako naj smo danes zvesti služenju delavcem? Kako naj živimo ekološko spreobrnjenje in pomiritev? Kako naj spodbujamo italijansko družbo na ekonomskem, političnem, zaposlitvenem področju in pomagamo pri razločevanju z načeli celostne ekologije in bratstva?

Obiranje sadov in nova setev

Člane gibanja je spodbudil k »novi setvi« ter izpostavil, da se naj med praznovanjem gleda naprej. »To namreč ni samo čas za obiranje sadov, ampak tudi čas za ponovno setev. Kar od nas zahteva težko obdobje, ki ga živimo. Pandemija in vojna sta družbeno ozračje naredila temačnejše in bolj pesimistično. To vas kliče, da ste sejalci upanja. Začnite pri sebi, pri svojem združenju: naj bodo vaša vrata odprta; naj mladi začutijo, da niso le gostje, ampak protagonisti s svojo sposobnostjo, da si zamišljajo drugačno družbo.«

Prisluhniti delavcem

Sveti oče je zbranim predlagal specifično zavzemanje na področju dela. So namreč delavsko gibanje in torej lahko pomagajo, da se skrbi delavcev prenesejo v krščanske skupnosti. »Pomembno je, da so delavci doma v župnijah, združenjih, skupinah in gibanjih; da se njihove probleme jemlje resno; da se njihovo prošnjo za solidarnost lahko sliši. Delo je namreč v fazi preoblikovanja, ki jo je treba spremljati. Socialna neenakost, oblike suženjstva in izkoriščanja, revščina družin zaradi pomanjkanja dela ali slabo plačanega dela so realnosti, ki jim je treba prisluhniti v naših cerkvenih okoljih. Pozivam vas, da ohranite svoje misli in srca odprta za delavce, zlasti za revne in nezaščitene, da daste glas tistim brez glasu, da ne skrbite toliko za svoje člane, ampak da ste kvas v družbenem tkivu države, kvas pravičnosti in solidarnosti.«

Načeli solidarnosti in subsidiarnosti

Vsako zgodovinsko obdobje je ugoden čas, da damo svoj prispevek in poskušamo ponuditi odgovor. »Nihče se ne sme čutiti izključenega iz dela. Naj ne preneha vaše prizadevanje za spodbujanje dela žensk, za pospeševanje zaposlovanja mladih z dostojnimi pogodbami in ne s pogodbami za lakoto, za zagotavljanje časov in prostorov za družino, za prostovoljstvo in skrb za odnose,« je dejal papež in jih spodbudil, naj se še naprej opirajo na družbeni nauk Cerkve. »Načeli solidarnosti in subsidiarnosti, ki sta pravilno povezani, sta temelj družbe, ki vključuje, nikogar ne odmetava in spodbuja soudeležbo. Brez subsidiarnosti ni prave solidarnosti, saj obstaja nevarnost, da ne bomo dali glasu zmožnostim in sposobnostim, ki se razvijajo v vmesnih telesih. Družine, zadruge, podjetja, združenja so živo tkivo družbe. Dati jim prostor in glas pomeni sprostiti energijo, da bo skupno dobro rezultat zavzemanja in solidarnosti med vsemi.«

Pogum za nove začetke sprave in bratstva

Papež Frančišek je govor sklenil z besedami iz okrožnice Fratelli tutti: »Bogu hvala, da številna združenja in organizacije civilne družbe pomagajo blažiti slabosti mednarodne skupnosti: njene hibe pri urejanju zapletenih razmer, njeno pomanjkanje pozornosti do temeljnih človekovih pravic in izjemno kritičnih razmer v nekaterih skupinah. Tako se v resnici uveljavlja načelo subsidiarnosti, ki zagotavlja udeležbo in delovanje skupnosti in organizacij na nižji ravni, ki dopolnjujejo delovanje države« (Fratelli tutti, 175). Kot je dodal, nam sedanja tretja svetovna vojna daje vedeti, da prenova prihaja od spodaj, kjer se odnosi živijo s solidarnostjo in z zaupanjem. »Naj nam ne bo odvzet pogum za nove začetke sprave in bratstva.«