Sveti oče bogoslovcem: Središče življenja naj bo molitev, ki se rodi iz zahvale

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Na začetku jim izrazi dobrodošlico in doda, da ve, da so si zelo želeli tega srečanja, za kar so vztrajno prosili svojega nadškofa. Ob tem je papež bogoslovcem položil na srce, naj ne pozabijo, da »vztrajna molitev obrodi sadove«. Prav tako je po njegovih besedah pomembno posredovanje Cerkve, zato je bogoslovce spodbudil, naj nikoli ne prenehajo »prositi za molitev svojih pastirjev in vernikov, da bi jim Bog podelil vztrajnost na poti dobrega«.

Papež nato bogoslovce opozori na dve skušnjavi, s katerima se soočajo v času formacije: »Ta, da bi se osredotočili na slabe stvari in upoštevali samo negativne izkušnje, ter skušnjava, da bi predstavljali idiličen in nerealen svet.« Ob temi molitve, s katero je papež začel v uvodu, je spomnil na knjižico svetega škofa Manuela Gonzáleza iz Španije, »ki v duhovniškem rožnem vencu prebira dobre in slabe stvari, ki nas vprašujejo, in jih spreminja v molitev, ki jo na priprošnjo naše Brezmadežne Matere izročamo Bogu.«

Sveti oče nato bogoslovce povabi, naj ne pozabijo, da bo v duhovniškem življenju njihova »prva dolžnost molitveno življenje, ki se rodi iz zahvale za ljubezen,« ki jim jo je Bog izkazal, ko jih je poklical v svojo službo. »To je prva skrivnost veselega dela rožnega venca, iz katere izhaja vse. Dobro vam bo delo, če boste na tej stopnji formacije, kjer se nahajate, primerjali svojo držo molitve z Marijino držo in se vprašali: Kako je bila ona, ko jo je Bog poklical? In kako je bilo z mano? S kakšno gorečnostjo načrtujem svoje prihodnje duhovniško življenje?,« vpraša papež ter spomni na besede sv. Manuela: »Ali se bom dvignil kakor mehurček v vrelem loncu ljubezni, da bi svetu prinesel Boga? Ali ga bom ponesel vse do gora, tja, kjer je največ napora in bolečine?«

Papež zatem zapiše, da »duhovnik "ne vlada dušam s srebrom in zlatom ... njegovo bogastvo, njegova moč je le krepost Jezusovega imena, kar pomeni, da ga ponavzočuje v evharistiji, v zakramentih, v besedi, da bi se rodil v srcih ljudi, da bi bil v vsem in vedno njegovo orodje." Zato se kot Jezus v templju darujmo kot žrtve za odrešenje sveta. In v zadnji skrivnosti veselega dela rožnega venca je misel, ki je zelo pomembna za vse vaše življenje: nikoli ga ne zapuščajte, mislim na Jezusa, izgubljenega v templju, na tistega Jezusa, ki ga moramo vedno znova iskati v tabernaklju.«

Sveti oče bogoslovce nadalje spomni, da skrivnosti žalostnega dela rožnega venca govorijo o tem, da jih Bog vabi k žrtvi; sprašuje jih po žrtvovanju srca, ko se odpovejo svoji volji, kakor nam On predlaga v Getsemaniju; »žrtvovanje občutljivosti v askezi, ki jo zremo v bičanju; žrtvovanje časti: iskanje lovorik, akademskega naziva, posvetne hvale nas oddaljuje od Boga, zato si moramo raje prizadevati za trnjeve krone, ki nas delajo podobne Gospodu. Žrtvovanje je v tem, da sprejmemo svoj križ in začnemo pot, ki je velikokrat pot zapuščenosti, daritve življenja. Ob pogledu na križ povzdignimo oči v nebo in poglejmo svojo usodo. Se vam zdi težko? Ni, potrebne so preproste stvari: trda postelja, ozka soba, revna in skromna miza, noči ob postelji umirajočega, zgodnje jutranje vstajanje, da bi odprli cerkev pred gostilnami, in čakanje; spremljati Jezusa, ki je sam, grešnike in ranjene na poti življenja.«

Skrivnosti častitljivega dela rožnega venca pa po papeževih besedah predstavljajo »našo zahvalo za Jezusovo mašo na križu. Po zmagoslavju vstajenja je Jezus vstopil v nebeško svetišče in od tam nadaljuje to neprekinjeno zahvalo. Pogled na to, da sedi na Očetovi desnici, nas vabi k upanju in nas napolnjuje z veseljem, saj nam zagotavlja raj. S tem namenom nam Bog pošilja Svetega Duha, ki nas edini lahko nauči teh skrivnosti in vam bo nekega dne dal dar, da boste Kristusovi duhovniki. Nikoli ne nehajte okušati in se spominjati te ljubezni, s katero vas je izvolil, in ki se je in se bo obilno razlila v vašem srcu ob vašem posvečenju in v preostanku vaših dni. Nikoli ne ugašajte ognja, ki vas bo naredil za neustrašne oznanjevalce evangelija in delivce božanskih zakladov. Pridružite svoje meso Jezusovemu, tako kot Marija, da bi se skupaj z njim potopili v evharistično daritev ter tudi v slavo njegovega zmagoslavja.«