Sveti oče o treh darovih, ki so jih prejeli Modri: poklicanosti, razločevanju in presenečenju

»Dragi bratje in sestre, dober dan in lep praznik! Danes, na slovesni praznik Razglašenja, nam evangelij spregovori o Modrih, ki so, potem ko so prišli v Betlehem, odprli svoje zaklade in darovali Jezusu zlato, kadilo in miro (prim. Mt 2,11)«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnji praznik Gospodovega razglašenja.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Ti modri z Vzhoda so znani po darovih, ki so jih darovali, če pa pomislimo na njihovo zgodovino, lahko rečemo, da so dejansko prejeli tri darove, tri dragocene darove, ki se tičejo tudi nas. Podarijo zlato, kadilo in miro, a kateri so trije darovi, ki so jih oni prejeli?

Prvi je dar poklicanosti. Modri je niso opazili, ker bi brali Sveto pismo ali pa imeli videnje angelov, ampak so jo slišali, ko so proučevali zvezde. To nam pove pomembno stvar, da nas Bog kliče preko naših največjih teženj in želja. Modri so se prepustili čudenju in nadlegovanju novosti zvezde ter so se podali na pot proti temu, česar niso poznali. Izobraženi in modri so bili navdušeni bolj nad tem, kar niso vedeli kot pa nad tem, kar so vedeli. Odprti so bili za to, kar niso vedeli. Čutili so se poklicane iti onkraj. Niso se čutili srečne ostati tam, ne, poklicani so šli onkraj. To je pomembno tudi za nas. Poklicani smo namreč, da se ne zadovoljimo pri iskanju Gospoda in pridemo ven iz našega udobja ter se napotimo skupaj z drugimi proti Njemu tako, da se potopimo v realnost. Kajti Bog kliče tukaj in zdaj, vsak dan v našem svetu, tukaj in zdaj.

Modri nam spregovorijo tudi o drugem daru, ki je razločevanje. Glede na to, da iščejo kralja, gredo v Jeruzalem in govorijo s kraljem Herodom, ki pa je žejen oblasti in jih hoče izkoristiti za to, da odstrani otroka Mesija. Toda Modri niso neumni in se ne pustijo prevarati Herodu. Znajo namreč razlikovati med ciljem poti in skušnjavami, na katere naletijo na poti. Lahko bi mirno ostali v Herodovem dvorcu, vendar ne, gredo naprej. Ko zapustijo Herodovo palačo, pozorni na Božja znamenja, se tja ne vrnejo več, temveč gredo po drugi poti (prim. v. 12). Kako pomembno je bratje in sestre znati razlikovati cilj življenja od skušnjav, ki jih najdemo na poti. Eno je življenjski cilj, drugo pa so skušnjave na poti. Znati odpovedati se temu, kar zapeljuje in vodi po slabi poti ter znati razbrati in izbrati Božje poti! Razločevanje je velik dar, zato se ne smemo nikoli utruditi prositi zanj v molitvi. Prosimo za to milost! Gospod, daj nam sposobnost razločevanja dobrega od zla, boljšega od ne boljšega.

In nazadnje nam Modri spregovorijo o tretjem daru, ki je presenečenje. Kaj so po dolgi poti našli ti ljudje iz visoke družbe? Otroka z mamo (prim. v. 11). Prav gotovo gre za nežen prizor, ki pa ni tako presenetljiv! Niso videli angele kot pastirji, a so srečali Boga v revščini. Morda so pričakovali mogočnega in izrednega Mesijo, a so našli otroka. A kljub temu ne mislijo, da so pogrešili, saj ga znajo prepoznati. Sprejmejo Božje presenečenje in s čudenjem preživijo srečanje z Njim ter ga počastijo, saj so v majhnosti prepoznali Božje obličje. Človeško vsi iščemo veličino, a je pravi dar znati jo resnično najti, znati najti veličino v majhnosti, ki jo Bog tako zelo ljubi. Kajti Gospoda se sreča v ponižnosti, tišini, v češčenju, v majhnih in ubogih.

Bratje in sestre, vsi smo poklicani, prvi dar, od Jezusa smo vsi poklicani; vsi lahko razločujemo, drugi dar, razločujemo o njegovi navzočnosti; vsi lahko okušamo njegova presenečenja, tretji dar. Danes bi bilo lepo spominjati se teh darov, poklicanost, razločevanje in presenečenje, ki smo jih že prejeli; pomisliti na to, kdaj smo v svojem življenju opazili Božji klic ali pa, kdaj smo po tolikih prizadevanjih uspeli razločiti njegov glas in še na nepozabno presenečenje, ki nam ga je On storil ter nas tako presenetil. Marija naj nam pomaga spominjati se in ohranjati prejete darove.