Papež o humanitarnih koridorjih: Varna in urejena migracija je v interesu vseh držav

Andreja Červek – Vatikan

V soboto, 18. marca, se je papež Frančišek v vatikanski dvorani Pavla VI. srečal z begunci, ki so prišli v Evropo po humanitarnih koridorjih, navzoči pa so bili tudi predstavniki skupnosti, ki jih sprejemajo, ter organizacij, ki delujejo na tem področju. Med temi so Skupnost svetega Egidija, Zveza evangelijskih Cerkva, valdeška Cerkev, mreža italijanske katoliške Cerkve, predvsem Karitas, ter tudi italijanska vlada in vlade ostalih držav.

Največ beguncev, ki so prišli v Evropo po humanitarnih koridorjih, je od leta 2016 sprejela Italija (5248), sledijo Francija (576), Belgija (166) in Andora (16). Največ beguncev prihaja iz Sirije, Eritreje, Afganistana, Somalije, Sudana, Južnega Sudana, Iraka, Jemna, Konga in Kameruna.

Koridorji so mostovi

Sveti oče v govoru spomni, da so humanitarni koridorji bili vzpostavljeni leta 2016 kot odziv na vse bolj dramatične razmere na sredozemski poti. Danes so »tragično aktualni« in »bolj kot kadarkoli prej nujni«. »Koridorji postavljajo mostove, po katerih so številni otroci, ženske, moški in starejši, ki prihajajo iz zelo negotovih razmer in resnih nevarnosti, varno, zakonito in dostojanstveno prispeli v države gostiteljice. Prečkajo meje in še bolj zidove brezbrižnosti, ob katerih se pogosto sesuje upanje številnih ljudi, ki leta čakajo v bolečih in neznosnih razmerah.«

Varne, urejene, redne in trajnostne migracije so v interesu vseh držav

Posebej omeni osebe, ki so prišle iz prisilnih taborišč v Libiji, kjer so doživele bolečino, poniževanja in nasilje. »Humanitarni koridorji so izvedljiv način, da se izognemo tragedijam in nevarnostim trgovine z ljudmi. Vendar si je treba še vedno veliko prizadevati za razširitev tega modela in odprtje več zakonitih poti za migracije. Kjer primanjkuje politične volje, učinkoviti modeli, kot je vaš, ponujajo nove izvedljive poti.« Poudari, da so »varne, urejene, redne in trajnostne migracije v interesu vseh držav«.

Delo vseh, ki si prizadevajo za vzpostavitev humanitarnih koridorjev in varen prihod beguncev v države gostiteljice, je po papeževih besedah »odgovor na znamenja časov.« »Evropi kaže pot, da ne bi ostala blokirana, prestrašena in brez vizije prihodnosti. Zapiranje vase in v svojo kulturo namreč nikoli ni pot za povrnitev upanja. Dejansko se je evropska zgodovina skozi stoletja razvijala z integracijo različnih narodov in kultur. Zato se ne bojmo prihodnosti!«

Sprejemanje beguncev je povezano z njihovo integracijo

Humanitarni koridorji niso namenjeni samo temu, da v Italijo in druge evropske države pripeljejo begunce ter jih rešijo negotovih in nevarnih situacij ter neskončnega čakanja. Prizadevajo si tudi za integracijo, kajti »ni sprejemanja brez integracije«. Obenem pa integracija, torej vključevanje ni brez težav. »Vsi, ki prispejo, niso pripravljeni na dolgo pot, ki jih čaka. Zato je pomembno, da tiste, ki imajo priložnost priti v Evropo, še bolj skrbno in ustvarjalno informira o resničnosti, s katero se bodo srečali. In ne pozabimo, da je osebe treba spremljati od začetka do konca. Vaša naloga se konča, ko je oseba zares vključena v našo družbo.«

Sprejemanje je konkretno prizadevanje za mir

Sveti oče nameni besede posameznikom, družinam in skupnostim, ki sodelujejo pri uresničevanju tega procesa. »Odprli ste svoje srce in svoje domove. S svojimi sredstvi ste podpirali integracijo in vključili tudi druge ljudi. Iz srca se vam zahvaljujem. Predstavljate lep obraz Evrope, ki se odpira v prihodnost.« Posvečenim osebam, posameznikom in organizacijam pravi, da so »posredniki zgodbe o integraciji, ne pa posredniki, ki se okoriščajo s stiskami in trpljenjem«. Dokazujejo, da se z resnim delom lahko postavijo temelji za učinkovito sprejemanje in vključevanje.

Sprejemanje je »konkretno prizadevanje za mir«. Ukrajinskim beguncem, prav tako navzočim v dvorani Pavla VI., nameni besede: »Želim vam povedati, da papež ne bo nehal iskati miru in moliti zanj. To počnem za vašo mučeno državo in za druge, ki jih je prizadela vojna; tu je veliko ljudi, ki so pobegnili pred drugimi vojnami. In to služenje ubogim, beguncem in prebežnikom je tudi močna izkušnja edinosti med kristjani. Ta pobuda humanitarnih koridorjev je dejansko ekumenska. Je lepo znamenje, ki združuje brate in sestre, ki jim je skupna vera v Kristusa.«

Prisotnost migrantov je lahko blagoslov za državo

Nagovorja vse, ki so šli skozi humanitarne koridorje in sedaj živijo novo življenje: »Pokazali ste trdno voljo, da želite živeti brez strahu in negotovosti. Našli ste prijatelje in podpornike, ki so zdaj vaša druga družina. Naučili ste se novega jezika in spoznali novo družbo. Vse to je bilo težko, vendar je rodovitno. To pravim tudi kot sin izseljenske družine, ki je prehodila to pot. Vaš dober zgled in delavnost pomagata razbliniti strahove in bojazni pred tujci. Vaša prisotnost je lahko blagoslov za državo, v kateri ste in katere zakone in kulturo ste se naučili spoštovati. Gostoljubje, ki ste ga bili deležni, je za vas postalo razlog, da ga vračate: nekateri med vami dejansko služijo drugim, ki so v stiski.« Sveti oče sklene z Jezusovimi besedami: »Tujec sem bil in ste me sprejeli« (Mt 25,35). Te besede nam vsem kažejo pot, ki jo je treba »prehoditi skupaj in z vztrajnostjo«.