Pri papežu uredništvo revije »Ženske Cerkev Svet«. Jezik srca, uma in rok
Andreja Červek – Vatikan
Svetega očeta je v imenu celotne redakcije najprej nagovorila Rita Pinci in izpostavila pomembnost skupnega dela: »Vsi delamo skupaj ... Smo lepa skupina in delamo z velikim zanimanjem, navdušenjem in veseljem. Naša skupina je medkulturna in medverska. Med nami so verniki in neverniki, smo ženske različnih veroizpovedi in verstev, matere in ženske brez otrok, predavateljice, javne uslužbenke, novinarke, pisateljice ... in to je prednost naše revije.«
Papež Frančišek je dejal, da prilogo »Ženske Cerkev Svet« bere že dolgo: »Vedno sem jo bral, saj mi je všeč ta izziv, ki je že v naslovu.« Dodal je: »Ženske imajo sposobnost vodenja in razmišljanja, ki je popolnoma drugačno od našega, in – rekel bi – boljše od našega, je drug način. To vidimo tudi v Vatikanu: kamor smo postavili ženske, se je takoj nekaj spremenilo, napreduje. To vidimo v vsakdanjem življenju. Velikokrat se to opazil, ko sem se še vozil z avtobusom in smo se peljali mimo zapora, ženske pa so v vrsti čakale, da bi obiskale svoje otroke. Ženska nikoli ne zapusti otroka, nikoli!«
Papež je povedal še eno zgodbo. Nek zelo dober sindikalist mu je pripovedoval, da ko je bil star 20, 21 let, je lagodno živel in stanoval pri mami. Oba sta bila revna. On je spal pri vhodu majhne hiše. Nekega jutra, še vedno pijan od prejšnjega večera, je videl mamo, kako je zapuščala sobo, se ustavila, ga gledala z nežnostjo in nato šla delat. Za malo denarja je hodila čistit. Tisti pogled, »odločen in blag«, se ga je tako globoko dotaknil, da se je spremenil. In postal je pomemben sindikalist.
»Ženska, ženske. Ženski spol uporabljamo kot odpadek, kot igro, kot šalo,« je dejal in zatem podelil še en spomin: »Enkrat sem vprašal Ursulo von der Leyen: Gospa, vi ste zdravnica in imate sedem otrok, ki jih vsak dan pokliče po telefonu, povejte mi, kako vam je uspelo sprostiti nasprotovanje poročilu EU med covidom, vprašanje Beneluksa in drugih držav, ki so mu nasprotovale?“ Odgovorila je: “Kakor počnemo me mame.“ To je še ena pot, še ena miselna kategorija. A ne gre samo za razmišljanje. Gre za misel, čustva in dela,« je dejal in izpostavil tri jezike, ki jih obvlada ženska: uma, srca in rok. »Zato rad berem in spodbujam ta mesečnik. Ne gre za nek papežev klerikalni feminizem, ne! Pomeni odpreti vrata za stvarnost, za razmišljanje, ki gre onkraj. In za to se vam zelo zahvaljujem.«
