Papež Frančišek: Poglejte kompas, kako priti v nebo. Ljubiti Jezusa, ki je Pot
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Srce učencev je vznemirjeno, toda Gospod jim nameni pomirjajoče besede, saj jih povabi, naj jih ne bo strah. »Ne bojte se«. On jih namreč ne zapušča, temveč gre, da jim pripravi prostor in da jih vodi proti temu cilju. Gospod namreč danes pokaže vsem nam čudovit prostor kam iti in istočasno nam pove, kako tja iti. Pokaže nam pot po kateri hoditi. Pove nam kam iti in kako iti tja.
Najprej kam iti. Jezus vidi vznemirjenost učencev, njihov strah, da bodo zapuščeni, ravno tako, kot se zgodi nam, ko smo prisiljeni ločiti se od nekoga, ki ga imamo radi. Zato pravi: »Grem, da vam pripravim prostor, […], da boste tudi vi tam, kjer sem jaz« (vv. 2-3). Jezus uporablja družinsko podobo doma, kraja odnosov in intimnosti. V Očetovi hiši – pravi svojim prijateljem in tudi vsakemu od nas – je prostor zate, zato si dobrodošel in boš sprejet s toplino objema in jaz sem v nebesih, da ti pripravim prostor! Pripravlja nam očetov objem in prostor za vso večnost.
Bratje in sestre, ta Beseda je za nas vir tolažbe in upanja. Jezus se ni ločil od nas, temveč nam je odprl pot in tudi v naprej naš končni cilj, ki je srečanje z Bogom Očetom, v katerega srcu je prostor za vsakega od nas. Torej, ko čutimo napor, izgubljenost ali celo zgrešenost, se spomnimo, kam je namenjena naša pot. Izpred oči ne smemo izgubiti cilja, četudi dandanes tvegamo, da nanj pozabimo, da pozabimo na vprašanja o cilju, tista pomembna: Kam gremo? Proti komu hodimo? Zakaj je vredno živeti? Brez teh vprašanj skrčimo življenje samo na sedanjost in mislimo, da moramo, kolikor je le mogoče uživati ga in tako pridemo do tega, da preživljamo dan brez kakršnegakoli namena, brez cilja. Naša domovina pa je v nebesih (prim. Flp 3,20). Ne pozabimo na veličino in lepoto cilja!
Ko je enkrat cilj znan, se tudi mi, kakor apostol Tomaž v današnjem evangeliju, vprašamo: kako priti tja? Včasih, še zlasti, ko je potrebno soočiti se s težkimi problemi in je občutek, da je zlo močnejše, nam pride, da se vprašamo: kaj moram storiti, po kateri poti iti? Prisluhnimo Jezusovemu odgovoru: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). Jezus sam je pot po kateri hoditi, da bi živeli v resnici in imeli življenje v obilju. On je pot in zato vera Vanj ni »paket idej«, ki jih moramo verovati, ampak pot, ki jo je potrebno prehoditi, opraviti potovanje, hoditi z Njim. Torej hoditi za Jezusom, ker On je pot, ki vodi v srečo, ki nikoli ne zaide. Hoditi za Jezusom in tudi posnemati ga, še zlasti z dejanji bližine in usmiljenja do drugih. Poglejte kompas, kako priti v nebo: ljubiti Jezusa, Pot in postati znamenja njegove ljubezni na zemlji.
Bratje in sestre, živimo sedanjost, vzemimo ga v roke, a ne pustimo se mu premagati. Glejmo navzgor, v nebo, spominjajmo se cilja, pomislimo, da smo poklicani za večnost, za srečanje z Bogom. In iz nebes v srce obnovimo izbiro za Jezusa, izbiro, da bi ga ljubili in hodili za njim.
Devica Marija, ki je hodila za Jezusom in že prišla na cilj, naj podpira naše upanje.
