Papež med letom iz Budimpešte v Rim: Mir se vzpostavlja z odpiranjem poti

Andreja Červek – Vatikan

Papeževo mnenje o Madžarih se je obogatilo

Papeža Frančiška se je najprej povprašalo o njegovih osebnih izkušnjah z Madžari. Spomnil je na šestdeseta leta, ko je študiral v Čilu in kjer se je srečal z mnogimi madžarskimi jezuiti, ki so bili izgnani iz Madžarske. Prijateljstvo je gojil tudi z madžarskimi sestrami Marije Ward, ki so 20 km od Buenos Airesa imele šolo. Kot izredni kaplan jih je obiskoval dvakrat na mesec. Dobro je poznal tudi laike madžarskega društva v Buenos Airesu, ki so delali v madžarskem kolegiju. »To je bila čudovita izkušnja in zelo me je prizadela bolečina beguncev, ki se niso mogli vrniti domov. Sestre Marije Ward, ki so ostale tam, pa so bile skrite v stanovanjih, da jih režim ne bi odpeljal.«

Kot je povedal sveti oče, se njegovo mnenje o Madžarih po tem apostolskem potovanju ni spremenilo: »Kvečjemu se je obogatilo; obogatilo v smislu, da so imeli Madžari, ki sem jih spoznal, veliko kulturo; tudi tisti, ki niso bili iz visokega družbenega razreda, tudi preprosti so imeli zelo visoko osnovno kulturo. Običajno so govorili nemško ali angleško, saj madžarščine zunaj Madžarske ne govorijo – le v raju jo govorijo, ker pravijo, da je potrebna cela večnost, da se je naučiš.  In to se ni spremenilo, nasprotno: videl sem stil, ki sem ga že poznal.«

Mir se vzpostavi z odpiranjem poti

Na vprašanje, ali je madžarskega premierja Orbana pozval k odprtju državnih mej za balkansko migracijsko pot, je papež odgovoril: »Verjamem, da se mir vedno vzpostavi z odpiranjem poti, nikoli pa ga ni mogoče vzpostaviti z zapiranjem. Vabim vse, da odprejo odnose, kanale prijateljstva ... To ni lahko,« je dejal ter dodal, da je o isti temi, o kateri je govoril na splošno, govoril tudi z Orbanom.

O vprašanju migracije pa sveti oče meni, da je to »problem, ki ga mora Evropa vzeti v svoje roke, saj je pet držav, ki najbolj trpijo: Ciper, Grčija, Malta, Italija in Španija«, ker so to sredozemske države in večina migrantov pristane na njihovih obalah. »Če Evropa ne bo poskrbela za pravično porazdelitev migrantov, bodo problem imele samo te države. Menim, da Evropa mora pokazati, da je Evropska unija tudi pred tem vprašanjem,« je dejal. Po njegovih besedah je s problemom migracije povezana tudi stopnja rodnosti, ki je v nekaterih državah – omenil je Italijo in Španijo – zelo nizka. Tem državam z nizko stopnjo rodnosti lahko pomaga tudi »migracijski program«, ki je dobro pripravljen tudi po vzoru nekaterih držav, ki so se ukvarjale z migracijami, pri čemer je navedel Švedsko v času latinskoameriških diktatur.

»Pripravljen sem storiti vse, kar je treba«

V zvezi možnostmi za pospešitev procesa miru v Ukrajini je papež dejal, da se o tem pogovarjajo, saj »vse zanima pot miru«. »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti,« je dodal. Spregovoril je o ruskem pravoslavnem nadškofu Hilarionu, ki je sedaj metropolit Budimpešte in Madžarske in je bil tudi navzoč na nekaterih dogodkih papeževega obiska: »Hilariona zelo spoštujem in z njim sva bila vedno v dobrih odnosih. Bil je tako prijazen, da me je prišel obiskat, nato je bil pri maši, videl pa sem ga tudi tukaj na letališču. Hilarion je inteligentna oseba, s katero se lahko pogovarjaš, in te odnose je treba vzdrževati, kajti če govorimo o ekumenizmu, moramo imeti iztegnjeno roko z vsemi ...«

Kot je nadaljeval, je z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom od začetka vojne govoril samo enkrat. Z njim ohranja stik po pravoslavnem škofu Antoniju, ki je na moskovskem patriarhatu odgovoren za zunanje odnose. Spomnil je na odpovedano srečanje v Jeruzalemu, ki ga bo še treba izpeljati. Sicer pa ima sveti oče odnose z Rusi predvsem po ruskem veleposlaniku pri Svetem sedežu, ki ga je opisal kot »izjemnega človeka, resnega, učenega in zelo uravnoteženega«.

Gre za problem človeštva

Papeža se je tudi vprašalo, ali misli, da bo lahko pomagal pri vrnitvi otrok, ki so bili iz Ukrajine prisilno odpeljani v Rusijo, za kar je svetega očeta prosil tudi ukrajinski premier med nedavnim srečanjem v Vatikanu. »Mislim, da da, saj je Sveti sedež že bil posrednik v nekaterih primerih izmenjave zapornikov, kar je prek veleposlaništva uspelo, in mislim, da bi uspelo tudi tokrat. Pomembno je, da je vsaj Sveti sedež pripravljen to storiti, kar je pravilno in pravično in moramo pomagati, da to ne po postal casus belli, ampak primer človeškosti. Gre prej za problem človeštva kot pa za problem vojnega plena ali vojnega preseljevanja. Vsa človeška dejanja pomagajo, medtem ko dejanja krutosti ne pomagajo. Storiti moramo vse, kar je človeško mogoče.«

Sveti oče je še želel opozoriti na mnoge ženske, ki z otroki prihajajo iz Ukrajine v evropske države, njihovi možje pa so ali mrtvi ali pa na fronti. V tem trenutku še obstaja velika pripravljenost, da se jim pomaga, pri čemer je papež pozval, naj ne izgubimo navdušenja, sicer bodo te ženske ostale brez zaščite in padle v kremplje jastrebov, ki vedno krožijo. »Bodimo pozorni, da ne izgubimo te osredotočenosti na pomoč, ki jo nudimo beguncem,« je dejal.

Če je mogoče vrniti, naj se vrne

Na letalu se je govorilo tudi o vrnitvi treh ostankov Partenona, ki so se hranili v Vatikanskih muzejih, Grčiji. Šlo je za ekumensko dejanje, saj je papež Frančišek ostanke antičnega templja podaril atenskemu pravoslavnemu nadškofu Hieronimu II. Postavilo se je vprašanje, ali obstaja možnost, da pride še do drugih podobnih vrnitev, na primer avtohtonim ljudstvom v Kanadi, ki so zaprosila za vrnitev predmetov iz vatikanskih zbirk kot del procesa povračila škode, ki so jo utrpela v kolonialnem obdobju. Papež je dejal, da gre za sedmo zapoved: »Če si kradel, moraš to vrniti.«

Vendar pa tu gre za določeno zgodovino. »Včasih so vojne in kolonizacije vodile v odločitev, da se drugemu vzame vse, kar je dobrega.« Vrnitev ostankov Partenona je bila pravilna odločitev, je dejal papež, pri tem pa dodal: »In če Egipčani jutri pridejo in zahtevajo obelisk, kaj bomo storili? Tu je treba v vsakem primeru razločevati.« Vrnitev predmetov staroselskim ljudstvom v Kanadi je po papeževih besedah v teku. Njegova izkušnja v Kanadi je bila zelo rodovitna.

Izpostavil je, da če je vrnitev mogoča in potrebna, je to treba storiti. Včasih to ni mogoče, ker ni nekih konkretnih ali političnih možnosti. »A v kolikor se lahko vrne, naj se to stori, prosim, to je dobro za vse. Da se ne bi navadili na to, da z rokami segamo v žepe drugih ljudi!«

Papež namerava v Lizbono na SDM

Na vprašanje o zdravju je papež Frančišek dejal, da je letos spomladi imel »akutno in močno pljučnico, v spodnjem delu pljuč«. Po sredini avdienci se je slabo počutil, ni imel apetita, imel pa je visoko tremwpraturo. Ni omedlel. Ko ga je pregledal zdravnik, ga je takoj poslal v bolnišnico. »Hvala Bogu, lahko rečem, do se je telo dobro odzvalo na zdravljenje. Hvala Bogu,« je zatrdil.  V Lizbono na svetovni dan mladih, ki bo letos avgusta, sveti oče namerava iti. Kot je dodal, upa, da mu bo uspelo.