Sveti oče: Oznanjati Besedo, sporočati vero ter spremljati ljudi pri razločevanju

Andreja Červek – Vatikan

Služiti vsem poklicem

Člani razvejene skupnosti vokacionistov so na avdienco prišli leto dni po kanonizaciji svetega Justina Marie Russolillija, ustanovitelja Družbe božjih poklicev in Kongregacije sester božjih poklicev. »Praznovati obletnico, kot je ta, za nas ne pomeni le hvaležnega spomina na Božje darove in prehojeno pot, ampak pomeni tudi vprašati se, katero luč lahko prejmemo za sedanjost in katero dediščino smo poklicani sprejeti za prihodnost iz pričevanja svetega Justina. Z drugimi besedami: kakšno sporočilo nam zapušča, da bi obnovili našo hojo za Gospodom,« je dejal papež in poudaril, da si to vprašanje mora zastaviti vsak, zatem pa spregovoril o karizmi vokacionistov.

»Vaš klic je nuditi “služenje vsem poklicem“. Ta karizma izhaja iz želje mladega Justina, ki je še kot semeniščnik v svojem srcu začutil močan vzgib, da bi skrbel za duhovne poklice, zlasti posvečeno duhovništvo in posvečeno življenje. In tudi danes je to zelo potrebno: skrbeti za poklice. Prosim vas, skrbite za poklice. Sejte jih, pripravljajte jih, pomagajte jim rasti, spremljajte jih.«

In da bi to lahko počeli, je papež Frančišek po zgledu svetega Justina zbranim predlagal tri poti: molitev, oznanjevanje, misijon.

Goreče moliti za duhovne poklice

Korenina vsake naše dejavnosti in vsakega apostolata je molitev, kar je bil papežev prvi poudarek. Povabil je, naj se vsak pri sebi vpraša, ali moli za duhovne poklice.

»Na prvem mestu niso naša dela, naše strukture in naše organizacije, ampak je molitev. Ko namreč vstopimo v duha kontemplacije in adoracije, nas Gospod preobrazi in lahko smo odsev Očetove ljubezni do tistih, ki jih srečamo na poti, lahko smo nove, svetle, prijetne in vesele osebe. Ko postanemo takšni, nudimo prvo služenje poklicem, saj tiste, ki jih srečamo, zlasti mlade, pritegneta naš način življenja in naša življenjska izbira: lahko vidijo Božjo luč, ki sije z naših obrazov, njegovo nežnost in ljubezen v naših gestah, njegovo veselje v srcih tistih, ki so se mu popolnoma podarili. Poklici, zlasti tisti s posebno posvetitvijo, se pogosto rodijo na ta način, v stiku z nekim duhovnikom ali redovnico, ki kaže čudovito človečnost, mir v srcu, nepremagljivo veselje, ljubečo in prijazno lastnost. In molitev je tista, ki nas naredi takšne. Ne zanemarjajmo je!«

Oznanjati, sporočati, spremljati

Pri apostolatu je prav tako pomembno oznanjati Gospoda. Sveti Justin je govoril o »dolžnosti vsakodnevnega oznanjevanja in nenehnega iskanja in gojenja poklicev«, pri čemer je posebej priporočal poučevanje katekizma. Po papeževih besedah gre za poudarek, ki izpostavlja aktualnost karizme vokacionistov.

»V današnjem kulturnem kontekstu, ko občutek za Božjo navzočnost izginja in vera slabi, se namreč lahko dogaja, da ljudje, zlasti mladi, ne razumejo smisla in smeri svojega življenja in se morda zadovoljijo s tem, da živijo iz dneva v dan, ali pa načrtujejo, ne da bi se vprašali, kaj je njihova pot, kakšne sanje ima zanje Gospod. In takrat se vidi potreba po vrnitvi k evangelizaciji: oznanjati Besedo, na preprost in goreč način sporočati vsebino vere ter spremljati ljudi pri razločevanju. To v Cerkvi potrebujemo: da je energija našega apostolata usmerjena zlasti v srečanje in poslušanje, da bi spremljali pri razločevanju,« je izpostavil sveti oče in se obrnil na zbrane: »To vam priporočam: doseči vse z veseljem evangelija, pomagati osebam pri duhovnem razločevanju, posvetiti se evangelizaciji!«

Misijon: sprejemanje, poslušanje, bližina

Papež je spregovoril še o misijonarskem duhu, ki ga je treba vedno gojiti in obnavljati, pri čemer se je skliceval na besede svetega Justina, ki pravi, da »vokacionist je apostol, je misijonar, je priča evangelija in celotna kongregacija vokacionistov mora biti pretežno misijonarska«.

»Gre za to, da v življenju Cerkve in tudi v različnih družbenih okoljih, v katerih delujete, dajete v obtok vse, kar je koristno za sporočanje evangelija veselja, za pogovor z mladimi, za izražanje bližine družinam, za rodovitnost človeških dejavnosti, zlasti tistih, ki se izvajajo na vzgojnem področju. To je misijonstvo, za katerega je nujno in dragoceno služenje mnogih laikov, ki jim je skupna karizma svetega Justina.« Papež je pri tem želel dodati, da je Justin priporočal, naj vsaka skupnost vokacionistov postane »samostan za redovnike, dom za duhovnike, soba poklicev; ljudska pisarna; dispanzer svetlobe in tolažbe; srce župnijske in škofijske skupnosti«. »Tudi na ta način – je pripomnil sveti oče – se izvaja misijon: postati sposobni sprejemati, poslušati in biti blizu.«

Biti prostor, kjer se sprejema

»Dragi bratje in sestre,« je sklenil govor papež Frančišek, »želim vam, da bi vedno bili odprti prostor za sprejemanje oseb in za skrb za poklice; kraj molitve in razločevanja za vse, ki iščejo; kraj tolažbe za ranjene; delavnica Duha, kjer ta, ki vstopi, lahko doživi, da ga oblikuje božji obrtnik, kar je Sveti Duh. In ne obupajte v naporih in težavah: Gospod vam je blizu in sveti Justin prosi za vas! Pogumno pojdite naprej!«