Sveti oče: Poslanstvo in občestvo izhajata iz molitve in evharistije
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
»Drugi vatikanski koncil jasno pravi: "Celotna Cerkev je misijonarska in delo evangelizacije je temeljna dolžnost Božjega ljudstva" (Ad gentes, 35). Zato sem v apostolski spodbudi Evangelii gaudium povabil kristjane, naj se v vseh predelih sveta oblikujejo v "nenehno stanje misijona" (št. 25). Oznanjevanje za Cerkev ni nekaj izbirnega ali nekakšen obroben vidik, ampak bistvena razsežnost, saj je rojena kot apostolska in misijonarska, Sveti Duh jo oblikuje kot skupnost "v izhodu" (prim. Kateheza, 15. marec 2023). Misijon je kisik za krščansko življenje, brez njega le-to zboli in usahne (prim. ibid.).
Prav v tej perspektivi delujete s pomočjo podelitve izkušenj, misijonarskim animiranjem lokalnih skupnosti, ozaveščanjem mladih v semeniščih, z animiranjem na področju duhovnih poklicev, pripravljanjem misijonskih dokumentov na različnih ravneh, sodelovanjem z drugimi cerkvenimi stvarnostmi, kot so Caritas, Missio in Migrantes, prav tako pa spodbujate sprejemanje med ljudstvi in kulturami ter dostojanstvo osebe na vseh koncih sveta.
Spodbujam vas, da greste pogumno naprej, da bi vedno moč Duha v Cerkvi in v svetu našla misli in srca, ki bodo pripravljena sejati Besedo in vsem prinašati veselje Vstalega, rušiti ovire in spodbujati gradnjo družbe, ki bo utemeljena na evangeljskih načelih dejavne ljubezni, pravičnosti in miru.
Prav v letih vaše ustanovitve je sveti Pavel VI., ko je govoril o misijonstvu, spomnil na nekatere njegove temeljne razsežnosti: pričevanje z življenjem, oznanjevanje Besede, kateheza in obhajanje zakramentov (prim. Evangelii nuntiandi, 40-48). Prva krščanska skupnost, ki je bila utemeljena na teh stebrih in jo je spodbujal Sveti Duh, je iz njih črpala navdih in moč za oznanjevanje evangelija (prim. Apd 2,42-47).
Naj bo to tudi vaš slog. Ne gre za prozelitizem: to ni krščansko. Ne, slog je naslednji: oznanjati Kristusa predvsem s pričevanjem življenja. Zato vam priporočam, da gojite ljubezen predvsem v svojih skupnostih in med njimi, v svojih ustanovah in med njimi, da usklajujete razlike v kulturi, starosti in miselnosti, tako da bo v občestvu vsaka karizma v službi vseh (prim. 1 Kor 12,4-7; Kateheza, 1. oktober 2014). In naj vam bo pri srcu sprejemanje ubogih in malih, med vami in do ljudi, ki jim služite pri svojem poslanstvu, v duhu vključevanja in služenja. Naj bo to vaše prvo veselo velikonočno oznanilo«.
Sveti oče je zbrane povabil, naj po zgledu prvih učencev tudi oni svoje življenje in poslanstvo hranijo z Božjo besedo, evharistijo in molitvijo. Kajti poslanstvo, tako kot občestvo, je v prvi vrsti skrivnost milosti; ni naše delo, ampak je Božje delo. »Poslanstvo in občestvo izhajata iz molitve, oblikujeta se dan za dnem v poslušanju Božje besede – s poslušanjem v molitvi –, njun končni cilj pa je zveličanje bratov in sester, ki nam jih Gospod zaupa. Brez teh temeljev postaneta prazna in se na koncu skrčita na zgolj sociološko ali dobrodelno razsežnost. In Cerkve ne zanima dobrodelnost ... Pomagaj, da, vendar najprej evangeliziraj, pričuj: če opravljaš dobrodelnost, naj ta izhaja iz pričevanja, ne pa iz prozelitizma.
Zato naj ne le vaše življenje in misijonsko delo, ampak tudi vaše načrtovanje, srečanja in odločitve vedno oblikujejo poslušanje Besede, obhajanje evharistije in molitev. Skupaj in posamezno izročite vse Bogu ter svoja srca in ustanove, v katerih delujete, očistite vsega, kar lahko ovira svobodno in ustvarjalno delovanje Duha.«
Ob koncu je papež spomnil še na odlomek iz apostolske spodbude Evangelii gaudium, kjer je zapisano, da pri misijonu ne gre za posel ali podjetniški projekt, za humanitarno organizacijo ali prozelitizem. Je »nekaj veliko globljega in se izmakne vsaki meritvi« (prim. št. 279). »To je povabilo, da bi se darovali z zavzetostjo, ustvarjalnostjo in velikodušnostjo, ne da bi obupali, če rezultati ne ustrezajo pričakovanjem; da bi dali vse od sebe, nato pa vse z zaupanjem izročili v Očetove roke; potrudimo se, vendar pa dopustimo, da bo On tisti, ki bo naše prizadevanje napravil za rodovitno, kakor želi (prim. ibid.)«.
