Papež Frančišek mladim prostovoljcem: Bodite »deskarji dejavne ljubezni«!

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Dragi prijatelji, dober dan! In hvala!

Hvala lizbonskemu patriarhu za njegove besede in vsem vam za tako trdo in tako dobro delo: omogočili ste te nepozabne dneve! Več mesecev ste trdo delali, skrito, brez hrupa in brez soja žarometov, da bi se vsi lahko zbrali tukaj in skupaj prepevali: »Jezus živi in nas ne pušča samih: nikoli ne bomo nehali ljubiti.« Pa ne le to: bili ste zgled, ker ste v skupnem delu postali ekipa! Toda vaše delo je bolj kot delo bilo služenje, hvala!

Isto služenje, ki ga je opravila Devica Marija, ki »je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39), da bi šla pomagati k sestrični Elizabeti, saj je čutila nujno potrebo, da veselje podeli v služenju. Pomislimo na Zaheja, ki spleza na drevo, da bi videl Jezusa in je hitro splezal z drevesa. Nekaj se ga je dotaknilo, saj je hotel srečati Jezusa in ga sprejeti v svoji hiši (prim. Lk 19,6). Pomislimo na žene in na učence, ki na veliko noč tekajo od groba do gornje izbe, da bi oznanjali, da je Kristus vstal (prim. Jn 20,1-18). Kdor ljubi, ne sedi križem rok, kdor ljubi služi. Kod ljubi teče, da bi služil, teče, da bi lotil služenja drugim. In viste veliko tekli, v teh mesecih ste veliko tekli. Jaz sem lahko videl v teh dneh samo sklepni trenutek, vas opazoval, kako ste odgovarjali na tisoče potreb, včasih z obrazom, ki ga je zaznamovala utrujenost, drugič nekoliko premagani od trenutnih nujnih potreb, vedno pa sem opazil nekaj. Imeli ste svetle oči, svetle zaradi veselja, da ste služili, hvala!

Vi ste omogočili to svetovno srečanje mladih. Naredili ste velike reči z majhnimi dejanji, kot je steklenica vode, ponujena neznancu, ki je takoj postal prijatelj, ker je bil brat, in to ustvarja prijateljstvo. Veliko ste tekli, vendar ne frenetično in brezciljno, kar se včasih dogaja v našem svetu. Vi ste tekli na drugačen način. Tekli ste tek, ki vodi k srečanju z drugimi, da bi jim v Jezusovem imenu služili. Vi ste prišli v Lizbono, da bi služili in ne da bi vam služili! Hvala, najlepša hvala.

In sedaj bi jaz rad postal vaš ojačevalec, da bi odmevalo, kar so nam povedala pričevanja, pričevanja Chiare, Francisca in Filipeja. Vsi trije so nam pripovedovali o posebnem srečanju z Jezusom. Spomnili so nas, da je najlepše srečanje, motor vseh drugih srečanj tisto, zaradi katerega se zavzeto hodi in zaradi katerega gre življenje naprej, srečanje z Jezusom. Gre za najpomembnejše srečanje v našem življenju. Vsakdanja obnovitev osebnega srečanja z Jezusom je srce krščanskega življenja. Potrebno ga je vsak dan oživiti, da ostane sveže, ne samo v glavi, ampak tudi v srcu.

Izkusili smo, da majhen »da« Jezusu lahko spremeni življenje. Pa tudi tisti »da«, ki jih izgovarjamo drugim, dobro denejo, kadar se tičejo služenja. Vi ste se v trenutkih utrujenosti opogumljali in ste šli naprej rekoč ta »da«, da bi služili drugim. Hvala vam za to.

Ti, Francisco, si dejal, da si tukaj našel nekaj, kar si potreboval in česar niti nisi iskal. Ko si hodil, delal in molil z drugimi, si razumel, da se ne moreš pustiti ujeti v nered, v »nepospravljenih posteljah« preteklosti, in ne živeti s srcem, ki ga mučijo občutki nepopolnosti, ampak da ti je s pomočjo Jezusa in bratov dana priložnost, da urediš »sobo življenja«. To je lepo. Ta Dan je za to, da se uredi življenje. Ampak zakaj? Zaradi Dneva? Ne, zaradi Jezusa, ki je tu med nami in se nam razodeva. Da si uredimo življenje, ne potrebujemo stvari, ne potrebujemo zabave, ne potrebujemo denarja. Potrebno je razširiti srce. In če razširite svoje srce, boste v svoje življenje vnesli red. Ne bojte se: razširite svoje srce!

In končno ti, Filip, si med tolikimi lepimi stvarmi, ki si jih podelil z nami, povedal eno, ki jo želim poudariti. Rekel si, da si tukaj doživel dvojno srečanje, srečanje z Jezusom in srečanje z drugimi. Srečati se torej z Jezusom in srečati se z drugimi To je zelo pomembno. Srečanje z Jezusom je oseben in enkraten trenutek, ki ga lahko opišemo in o njem pripovedujemo samo do določene točke, vendar pa se vedno zgodi zaradi poti, ki jo prehodimo z drugimi, se zgodi po posredovanju drugih. Srečati Jezusa in srečati ga v služenju drugim.

Prijatelji, na koncu bi vam rad zapustil neko podobo. Kot mnogi vedo, je severno od Lizbone kraj, Nazaré, kjer lahko občudujemo valove, ki dosegajo višino do trideset metrov in so svetovna zanimivost, posebno za deskarje, ki jezdijo na njih. V teh dneh ste se tudi vi spoprijeli z resničnim valom: ne vodnim, ampak z valom mladih kot ste vi, ki so se zlivali v to mesto. Vendar ste z Božjo pomočjo in z veliko velikodušnostjo in medsebojno podporo zajezdili ta veliki val. Vi ste jezdili na tem velikem valu. Res ste pogumni. Hvala, obrigado!

Želim vam reči: nadaljujte tako, še naprej jezdite na valovih ljubezni, valovih dejavne ljubezni. Bodite »deskarji dejavne ljubezni«! To je naloga, ki vam jo v tem trenutku izročam. Da bi bilo služenje, ki ste ga opravili na tem Svetovnem dnevu mladih, prvo od mnogih valov dobrega. Vsakič vas bo odneslo više, bolj blizu Bogu, in to vam bo omogočilo, da boste iz boljše perspektive videli svojo pot.

Še enkrat hvala, vsem. Srečno pot! In, priporočam se, še naprej molite zame! Hvala!