Sveti oče med homilijo ob sklepu SDM v Lizboni: Ne bojte se!

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Svete maše se je udeležilo milijon in pol vernikov, somaševalo pa je 700 škofov in 10.000 duhovnikov z vsega sveta. V zboru je sodelovalo 200 pevcev in 100 instrumentalistov z različnih koncev Portugalske.
Sveti oče je v homiliji razmišljal ob treh glagolih iz evangelija. Ko je govoril o glagolu sijati, je mlade spomnil, da zasijemo takrat, ko sprejmemo Jezusa in se naučimo ljubiti kot On. Nadalje je potrebno Jezusa tudi poslušati, da ne bi zgrešili poti. Ob koncu pa je udeležencem Svetovnega dneva mladih dejal, da Jezus pozna vsakega izmed njih in jim ponavlja: »Ne bojte se!«

Homilija papeža Frančiška

»Gospod, dobro je, da smo tukaj!« (Mt 17,4) Te besede, ki jih je apostol Peter rekel Jezusu na gori spremenjenja, želimo po teh intenzivnih dneh tudi mi vzeti za svoje. Lepo je to, kar doživljamo z Jezusom, kar smo živeli skupaj; in lepo je, kako smo molili, z velikim veseljem v srcu. Lahko se vprašamo: kaj nesemo s seboj, ko se vračamo v vsakdanje življenje? Na to vprašanje bi rad odgovoril s tremi glagoli, ki smo jih slišali v evangeliju: sijati, poslušati in ne se bati.

Prvi: sijati. Jezus se spremeni. Evangelij pravi: »Njegov obraz je zasijal kot sonce« (Mt 17,2). Malo pred tem je napovedal svoje trpljenje in smrt na križu in tako razblinil podobo mogočnega, posvetnega Mesije ter razočaral pričakovanja učencev. Zdaj pa Jezus zato, da bi jim pomagal sprejeti načrt Božje ljubezni za vsakega izmed nas, vzame tri izmed njih – Petra, Jakoba in Janeza –, jih pelje na goro in se spremeni. Ta »kopel svetlobe« jih pripravi na noč trpljenja.

Prijatelji, dragi mladi, tudi danes potrebujemo svetlobo, preblisk svetlobe, ki bo upanje pri soočanju s številnimi teminami, ki nas napadajo v življenju, s številnimi vsakodnevnimi porazi, da bi jih soočili s svetlobo Jezusovega vstajenja. On je namreč luč, ki ne zaide; je luč, ki sveti tudi v temi. »Naš Bog nam je razsvetlil oči,« pravi duhovnik Ezra (Ezr 9,8). Naš Bog razsvetljuje. Razsvetljuje naš pogled, razsvetljuje naše srce, razsvetljuje naš um, razsvetljuje našo željo, da bi v življenju nekaj naredili. Vedno z Gospodovo svetlobo.

Vendar pa vam želim reči, da ne zasijemo takrat, ko se postavimo v soj žarometov: ne, to slepi, ne zasijemo. Ne zasijemo kadar pokažemo popolno, urejeno, dodelano podobo: ne; in niti če se počutimo močne in zmagovalce. Svetli postanemo, zasijemo takrat, ko sprejmemo Jezusa in se naučimo ljubiti kot On. Ljubiti kot Jezus: zato sijemo, to nas vodi, da delamo dela ljubezni. Ne varaj se, prijateljica, prijatelj, luč boš postala, postal tisti dan, ko boš delal dela ljubezni. Kadar pa namesto da bi delal dela ljubezni do drugih, gledaš sebe, kot egoist, se tam luč ugasne.

Drugi glagol je poslušati. Na gori učence obsenči svetel oblak. In ta oblak, iz katerega govori Oče, kaj pravi? »Njega poslušajte«, »ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte« (Mt 17,5). To je vse. Vse, kar je potrebno narediti v življenju, je v tej besedi: poslušajte ga. Poslušati Jezusa. V tem je vsa skrivnost. Poslušaj, kaj ti govori Jezus. »Ne vem, kaj mi govori.« Vzemi evangelij in beri, kaj pravi Jezus, kaj govori tvojemu srcu. On ima namreč za nas besede večnega življenja, On razodeva, da je Bog Oče, je Ljubezen. On nam kaže pot ljubezni. Poslušaj Jezusa. Kajti mi, tudi če z dobro voljo, se podajamo na poti, ki se zdijo poti ljubezni, a so nazadnje egoizmi, zamaskirani v ljubezen. Poslušaj ga, saj ti bo On povedal, katera je pot ljubezni. Poslušaj ga.

Sijati je prva beseda, bodite svetli; poslušati, da ne bi zgrešili poti; in na koncu tretja beseda: ne se bati. Ne bojte se. To je beseda, ki se velikokrat ponovi v Svetem pismu, v evangelijih: »Ne bojte se«. To so bile zadnje besede, ki jih je Jezus rekel učencem v trenutku spremenjenja.

Vam, mladi, ki ste živeli to veselje, ki gojite velike sanje, a vas pogosto ovira strah, da se ne bodo uresničile; vam, ki se vam včasih zdi, da ne boste zmogli; vam, mladi, ki ste v tem času skušani, da bi obupali, da bi mislili, da morda niste primerni ali da bi bolečino prikrili z nasmehom; vam, mladi, ki želite spremeniti svet in se želite boriti za pravičnost in mir; vam, mladi, ki v življenje vlagate trud in domišljijo, a se vam zdi, da ne zadoščata; vam, mladi, ki vas Cerkev in svet potrebujeta, kot zemlja potrebuje dež; vam mladi, ki ste sedanjost in prihodnost; da, prav vam, mladi, Jezus pravi: »Ne bojte se!« V kratki tišini naj si vsak v svojem srcu ponovi te besede: »Ne bojte se«.

Dragi mladi, vsakemu izmed vas bi rad pogledal v oči in mu rekel: Ne bojte se, naj vas ne bo strah! Še več, povem vam nekaj zelo lepega. Nisem več jaz, Jezus sam je tisti, ki vas zdaj gleda. Gleda vas On, ki vas pozna; pozna srce vsakega izmed vas, pozna življenje vsakega izmed vas, pozna veselje, žalosti, uspehe in poraze, pozna vaše srce. In danes vam On tukaj, v Lizboni, na tem Svetovnem dnevu mladih pravi: »Ne bojte se, ne bojte se; pogum, naj vas ne bo strah.