Papež med križevim potom z mladimi: Jezus hodi in upa, da bo odprl okna moje duše
Andreja Červek – Vatikan
»Treba je tvegati in ljubiti, a Jezus nas vedno spremlja,« je dejal papež Frančišek zbranim ob križu svetovnega dne mladih. Ogromen oder v Parku Edvarda VII., ki je ponazarjal Kalvarijo, je postal prizorišče štirinajstih postaj križevega pota. Mladi so križ ponesli vse do vrha, pod njim padali in ponovno vstajali – kot v življenju, a niso sami, saj Jezus hodi z njimi.
Križ je največji smisel največje ljubezni
Ko je Jezus bil med nami, je hodil in ozdravljal bolne in pomagal revnim. Hodil je, pridigal in učil. V naša srca pa je najbolj vtisnjena njegova pot na Kalvarijo, pot križa. »Jezusova hoja je Bog, ki izstopi iz sebe, da bi hodil z nami,« je dejal papež. In to počne »iz ljubezni«.
Križ, ki spremlja vsak svetovni dan mladih, je podoba te poti. »Križ je največji smisel največje ljubezni; ljubezni, s katero želi Jezus objeti naše življenje,« je izpostavil sveti oče in dodal: »Jezus hodi zame. Jezus se poda na to pot zame, da bi dal svoje življenje zame.« Nihče nima večje ljubezni, kot je ljubezen nekoga, ki »dá življenje za svoje prijatelje, ki dá življenje za druge«. In tega nas uči Jezus. Zato ob pogledu na Križanega vidimo »lepoto ljubezni, ki daje svoje življenje za vsakega med nami«.
Jezus hodi in joče z nami
Jezus torej hodi – je nadaljeval sveti oče – in »upa na našo družbo«, »upa, da ga pogledamo«, »upa, da bo odprl okna moje duše, tvoje duše, duše vsakega od nas«. Jezus hodi in upa s svojo ljubeznijo, s svojo nežnostjo, da nas bo potolažil, nam posušil solze. Papež je mlade povabil, naj pomislijo na tisto, zaradi česar jočejo, naj pomislijo na svoje strahove in osamljenost. Ko jočemo, »Jezus joče z nami«. S svojo nežnostjo »posuši naše skrite solze«. Upa, da bo »s svojo bližino napolnil našo osamljenost«.
Da bi ljubili, moramo tvegati
»Kako žalostni so trenutki osamljenosti! A On je tam in želi zapolniti to osamljenost. Jezus želi zapolniti naš strah, tvoj strah, moj strah, te temne strahove, želi jih napolniti s svojo tolažbo. In upa, da nas bo spodbudil, da bomo sprejeli tveganje ljubezni.« Ljubiti namreč pomeni tvegati. »Da bi ljubili, moramo tvegati,« je dejal papež ter zagotovil, da »je vredno tvegati« in da nas Jezus »pri tem vedno spremlja, vedno hodi«. »Vse življenje nam je blizu.«
»Nocoj bomo opravili pot z Njim,« je sveti oče dejal pred začetkom križevega pota, »pot njegovega trpljenja, pot naših skrbi in naših osamljenosti (...) Jezus hodi vse do križa, umre na križu, da bi se naša duša lahko nasmehnila.«
