Papeževa zahvala oziroma veselje ob sklepu svete maše
P. Ivan Herceg DJ - Vatikan
Papež Frančišek je potem, ko je dobil kot darilo tablo z napisom v stari mongolščini »Hvala«, povabil dva navzoča škofa, da so si segli v roke in ju predstavil: »To sta dva brata škofa, upokojeni Hongkonga in aktualni Hongkonga. Hotel bi izkoristiti njegovo navzočnost ter poslati prisrčen pozdrav plemenitemu kitajskemu ljudstvu. Vsemu ljudstvu voščim najboljše in da gredo naprej, da vedno napredujejo. Kitajske katoličane prosim, da so dobri kristjani in dobri državljani. Vsem.« Na koncu je papež še pripomnil: »En jezuit in en salezijanec. Hvala!«
Nagovor papeža Frančiška
Hvala, eminenca, za vaše besede in hvala za vaš dar! Dejali ste, da ste v teh dneh od blizu spoznali, kako ljubo mi je Božje ljudstvo v Mongoliji. Res je, na to romanje sem odšel z velikim pričakovanjem, z željo, da bi vas srečal in vas spoznal. Sedaj se zahvaljujem Bogu za vas, ker po vas rad dela velike stvari v majhnosti. Hvala vam, ker ste dobri kristjani in dobri državljani. Pojdite naprej, krotko in brez strahu, ko čutite bližino in spodbudo vse Cerkve, predvsem pa nežni pogled Gospoda, ki nikogar ne pozabi in z ljubeznijo gleda na vsakega svojega otroka.
Pozdravljam brate škofe, duhovnike, posvečene in vse prijatelje, ki so prišli iz različnih držav, zlasti iz različnih predelov neizmerne azijske celine, počaščen sem, da se nahajam v njej in jo objemam z veliko naklonjenostjo. Posebno hvaležnost izražam vsem, ki pomagajo krajevni Cerkvi ter jo duhovno in materialno podpirajo.
V teh dneh so se pomembne vladne delegacije udeležile vsakega dogodka. Zahvaljujem se gospodu predsedniku in oblastem za gostoljubje in prisrčnost, kakor tudi za vse izvedene priprave. Tako rekoč z roko sem se dotaknil tradicionalne gostoljubnosti, hvala.
Potem iz srca pozdravljam brate in sestre drugih krščanskih veroizpovedi in verstev. Še naprej skupaj rastimo v bratstvu, kot semena miru v svetu, ki ga žalostno prizadeva preveč vojn in spopadov.
Iskrena »hvala« vsem tistim, ki ste tukaj toliko in tako dolgo delali, da je bilo to potovanje možno in lepo, pa tudi tistim, ki so ga pripravljali z molitvijo.
Eminenca, omenili ste, da beseda »hvala« v mongolščini izhaja iz glagola »veseliti se«. Moja zahvala se ujema s tem čudovitim uvidom krajevnega jezika, saj je polna veselja. To je velik hvala tebi, mongolsko ljudstvo, za dar prijateljstva, ki sem ga te dneve dobil, za tvojo pristno sposobnost, da ceniš tudi najbolj preproste vidike življenja, da modro ohranjaš odnose in izročila, da vsakdanje življenje neguješ s skrbjo in pozornostjo.
Maša je dejanje zahvale, »evharistija«. Ko sem jo obhajal v tej deželi, sem se spomnil na molitev patra jezuita Pierra Teilharda de Chardina, ki jo je povzdignil k Bogu pred natanko sto leti, v puščavi Ordos, ne posebno daleč od tukaj. Takole pravi: »Priklanjam se, o Gospod, pred Tvojo prisotnostjo v Vesolju, ki je postalo goreče, in pod videzom vsega, kar bom srečal, in vsega, kar se mi bo zgodilo, in vsega, kar bom danes uresničil, si želim Tebe in Te čakam«. Pater Theilhard se je ukvarjal z geološkimi raziskavami. Goreče si je želel obhajati sveto mašo, vendar ni imel pri sebi ne kruha ne vina. Zato je torej sestavil svojo »Mašo nad svetom« in takole izrazil svoj dar: »Sprejmi, o Gospod, to popolno hostijo, ki jo Stvarstvo, gnano od tvoje privlačnosti, prestavlja Tebi v novi zori«. Podobna molitev se je v njem porodila že, ko je bil med prvo svetovno vojno na fronti, kjer je delal kot nosilničar. Ta duhovnik, ki je bil pogosto nerazumljen, je zaslutil, da »se evharistija v nekem smislu, v nekem smislu!, vedno obhaja na oltarju sveta« in da je »življenjsko središče vesolja, središče, ki prekipeva od ljubezni in od neizčrpnega življenja« (Okrožnica Hvaljen bodi, 236), tudi v času napetosti in vojn, kakršen je naš. Molimo torej danes z besedami patra Teilharda: »Bleščeča Beseda, ognjevita Moč, ti, ki oblikuješ mnogoterost, da vanjo vlivaš svoje Življenje, spusti na nas, ponižno Te prosim, svoje mogočne Roke, svoje skrbne Roke, svoje vseprisotne Roke. Amen.«
Mongolski bratje in sestre, hvala vam za vaše pričevanje, bayarlalaa! [hvala!]. Bog vas blagoslovi. V mojem srcu ste in v mojem srcu boste ostali. Spominjajte se me, prosim vas, v svojih molitvah in v svojih mislih. Hvala.
