Sveti oče ob koncu potovanja v Marseille: Dobro vodene migracije so lahko bogastvo

Andreja Červek – Vatikan

Danes večje zavedanje o problemu migracije

Povod papeževega dvodnevnega obiska Marseilla, 22. in 23. septembra, je bilo sklepno zasedanje Sredozemskih srečanj, med katerim je bilo v ospredju vprašanje migracije in sprejemanja migrantov. O tem je papež govoril tudi na letalu ter dejal, da se je zavedanje o problemu migracije v zadnjih desetih letih – odkar je obiskal Lampeduso – povečalo: »Obstaja zavedanje, ki je prispelo do neke točke kot “vroč krompir“, za katerega ne vemo, kako naj ga primemo. Angela Merkel je enkrat rekla, da se bo problem rešil, če bomo šli v Afriko in ga tam reševali, s tem da se dvigne raven afriških narodov.«

Spomnil je na veliko strašnih primerov, ko se migrante kot »ping pong žogice« pošilja nazaj, kjer pogostokrat končajo v lagerjih, končajo slabše kot prej. Obstajajo primeri samomorov, ker oseba ne zdrži več mučenja. Ljudi se prodaja, vzame se jim denar. »To je kraljestvo groze. So sužnji. In mi ne moremo, da tega ne bi videli, ter jih pošiljati nazaj, kot da so neke ping pong žogice. Zato ponavljam, da je migrante treba sprejeti, jih spremljati, podpirati in integrirati. Če jih ne moreš integrirati v svoji državi, jih sprejmi in integriraj v njihovi državi, a ne pusti jih v rokah teh krutih trgovcev z ljudmi,« je dejal.

Zatrdil je še, da je na sinodo povabil odgovornega za Mediterranea Saving Humans, kjer se posvečajo reševanju ljudi na morju in pripovedujejo o grozovitih stvareh. Pa vendar je papež dodal, da so se danes stvari izboljšale, saj je več zavedanja. Določenih stvari se prej ni vedelo, ker se ni govorilo resnice. A prav je, da poznamo te tragedije, saj bomo tako postali bolj človeški in s tem tudi bolj božanski.

Z življenjem se ne igra, ne na začetku ne na koncu

Svetemu očetu je bilo zastavljeno vprašanje, povezano z evtanazijo in srečanjem s francoskim predsednikom Macronom – francoska vlada je namreč tik pred sprejetjem zakona o končanju življenja. Kot je dejal papež, se z Macronom med tokratnim srečanjem (v soboto, 22. septembra) o tem nista pogovarjala. Svoje stališče pa mu je Frančišek jasno povedal med srečanjem v Vatikanu: »Jasno sem mu povedal svoje mnenje: z življenjem se ne igra, ne na začetku ne na koncu. In ne gre zgolj za moje mnenje, ampak za zaščito življenja. Sicer pridemo do politike ne-trpljenja, humanistične evtanazije.«

Opozoril je, da danes moramo biti pazljivi z »ideološkimi kolonizacijami, ki uničujejo človeško življenje in so proti človeškemu življenju«: »Danes se odstranjuje življenje starih staršev, ker so stari in ničemur več ne koristijo. Z življenjem se ne igra. Pa naj gre za zakon, s katerim ne pustimo živeti otroku v materinem telesu, ali za zakon o evtanaziji v primeru bolezni ali starosti. Tega ne pravim, ker je to stvar vere, ampak ker je človeška stvar. Obstaja slabo sočutje. Z življenjem se ne igra.«

Ukrajina – narediti, kar je mogoče, brez iluzij

Papeža se je povprašalo o razmerah v Ukrajini in poslanstvu kard. Zuppija, ki se je pred kratkim vrnil iz Pekinga – zdi se namreč, da se do sedaj ni doseglo nobenega konkretnega rezultata. Sveti oče je odgovoril, da nekaj razočaranja zagotovo čuti, kajti državno tajništvo Svetega sedeža počne vse, kar lahko.

»A ta vojna mi daje občutek, da je v interesu ne samo z vidika rusko-ukrajinskega problema, ampak tudi zaradi prodaje orožja, trgovine z orožjem. Ukrajinsko ljudstvo je mučeniško ljudstvo, ki ima zgodovino polno trpljenja. Veliko zo trpeli za časa Stalina. Je mučeniško ljudstvo. Ne smemo se igrati z mučeništvom tega ljudstva. Moramo jim pomagati, da se stvari rešijo na najboljši možen način: čim realnejše in čim bolje. Brez iluzij, da bosta dva voditelja, ki sta v vojni, jutri skupaj jedla. Ampak kolikor je mogoče. Ponižno narediti, kar je mogoče. Sedaj sem videl, da se nekatere države umikajo in ne dajejo orožja: začne se proces, v katerem bo mučenec zagotovo ukrajinski narod. In to je slabo.«

Marseille ima sporočilo za Evropo

Ob koncu pogovora z novinarji na letalu je sveti oče želel še enkrat spregovoriti o potovanju v Marseille: »Marseille je civilizacija številnih kultur. Je pristanišče migrantov. Marseille je kultura srečevanja. Je kultura pomoči. Marseille je ustvarjalni mozaik, je kultura ustvarjalnosti. Je pristanišče, ki ima sporočilo za Evropo. Marseille sprejema in spoštuje, ne da bi zanikal identiteto katerega koli ljudstva.«

Vrnil se je še k vprašanju migrantov ter dejal, da se pet držav sooča z velikimi težavami zaradi prihoda mnogih migrantov. Ponekod gre za prazne vasi, kjer živi le nekaj ostarelih ljudi. »Prosim, naj se te države potrudijo na področju integracije. Evropa potrebuje delovno silo. Dobro vodene migracije so bogastvo. Malo razmislimo o tej migracijski politiki, da bo bolj rodovitna in nam bo lahko v veliko pomoč.«