Papež Frančišek: Poslušati žrtve in preprečevati zlorabe
Vatican News
Tema srečanja, ki ga je v okviru tretjega dneva molitve za žrtve zlorab organizirala Italijanska škofovska konferenca, je bila »Ranjena lepota. Poskrbim, da boš okreval, in te ozdravim ran« (Jer 30,17). Papež je zbrane pozval, naj se pri svojem služenju pustijo voditi tej gotovosti, ki jo oznanja prerok Jeremija: »Gospod je pripravljen ozdraviti vsako rano, tudi najglobljo. Da pa bi se to zgodilo, sta potrebna naše spreobrnjenje in priznanje naših pomanjkljivosti. Ne smemo se ustaviti v prizadevanju za zaščito mladoletnikov in ranljivih oseb ter istočasno v boju proti vsem oblikam zlorab, bodisi spolnih ali zlorab moči in vesti.« Sveti oče je ponudil tri smernice pri prizadevanju na tem področju: varovati, poslušati in zdraviti.
Varovati. Biti del bolečine
Varovati pomeni »aktivno sodelovati pri bolečini ranjenih in celotno skupnost narediti odgovorno za zaščito mladoletnikov in najranljivejših«. Papež je poudaril, da »mora biti vključena celotna krščanska skupnost v bogastvu svojih komponent in pristojnosti, saj je varovanje sestavni del poslanstva Cerkve pri gradnji Božjega kraljestva«.
»Varovati pomeni usmeriti svoje srce, pogled in dejanja v korist najmanjših in najbolj nezaščitenih. To je pot, ki zahteva notranjo in skupnostno prenovo v pravičnosti in resnici. Kdor varuje, ve, da v primeru zlorab ni mogoče sprejeti nobenega molka ali prikrivanja in da si je pomembno prizadevati za ugotavljanje resnice in ponovno vzpostavitev pravičnosti znotraj cerkvene skupnosti, tudi v primerih, ko določena ravnanja po državnem pravu ne veljajo za kaznivo dejanje, po kanonskem pravu pa to so. Varovati pomeni tudi preprečevati priložnosti za zlo, to pa je mogoče le s stalno formacijo, ki je usmerjena v širjenje občutljivosti in pozornosti do zaščite najbolj ranljivih.«
Prisluhniti bolečini ranjene osebe
Drugi element, ki ga je izpostavil sveti oče, je poslušanje. Da bi lahko nekoga zavarovali, pomeni, da moramo znati poslušati, pri tem pa odstraniti vsako obliko protagonizma in osebnega interesa. V središče vsakega našega delovanja je treba postaviti osebo, ki je trpela ali trpi in ki je najbolj ranljiva in krhka, pri čemer je papež spomnil na Jezusa, ki je sprejemal otroke in vse male (prim. Mt 19,14).
»Prisluhniti žrtvam je nujen korak za rast kulture preprečevanja, ki dobi konkretno obliko v formaciji celotne skupnosti, v izvajanju postopkov in dobrih praks, v budnosti in tisti jasnosti delovanja, ki gradi in obnavlja zaupanje. Le poslušanje bolečine ljudi, ki so bili žrtve teh strašnih zločinov, nas odpre za solidarnost in nas spodbuja, da storimo vse, kar je mogoče, da se zloraba ne bi več ponovila. To je edini način, da lahko zares delimo to, kar se je zgodilo v življenju žrtve, ter se čutimo pozvane k osebni in skupnostni prenovi. Poklicani smo k moralnemu odzivu, spodbujanju in pričevanju bližine tistim, ki jih je zloraba ranila. Znati poslušati pomeni poskrbeti za žrtve. Popraviti raztrgano tkivo zgodovine je dejanje odrešenja, je dejanje trpečega služabnika, ki se ni izognil bolečini, ampak je nase vzel vso krivdo. To je pot zadoščenja in odrešenja: pot Kristusovega križa (prim. govor članom Papeške komisije za zaščito mladoletnih, 5. maj 2023).
Ozdravitev ran pomeni tudi pravičnost
Samo pot varovanja in poslušanja pa vodi v zdravljenje, kar je bil papežev zadnji poudarek. Kot je dejal, morajo v razširjeni kulturi odmetavanja naše skupnosti biti »zdrava provokacija za družbo«, in sicer s svojo sposobnostjo, da prevzamejo odgovornost za pretekle napake in odprejo nove poti. »Zdravljenje ran je tudi delo pravičnosti. Ravno zato je pomembno preganjati storilce takšnih zločinov, še toliko bolj v cerkvenih okoljih. Sami storilci pa imajo moralno dolžnost, da se korenito osebno spreobrnejo, kar mora voditi k priznanju lastne poklicne nezvestobe, obnovitvi duhovnega življenja in ponižni prošnji žrtev za odpuščanje za storjena dejanja.«
Vlagati v usposabljanje čim več pastoralnih delavcev
Papež Frančišek je službe za zaščito in centre za poslušanje, ki delujejo po vseh Italiji, spodbudil, naj se še naprej trudijo, da bi se vsi, ki so doživeli zlorabe, čutili dovolj svobodne, da se z zaupanjem obrnejo na centre, kjer so deležni sprejemanja in podpore. Zdraviti pomeni tudi deliti cerkveno gorečnost in kompetence v smislu usposabljanja čim več pastoralnih delavcev. »Na ta način se spodbuja dejanska kulturna sprememba, ki najmanjše in najranljivejše postavlja v središče Cerkve in družbe. To vaše cerkveno delovanje lahko spodbuja večjo pozornost celotne italijanske družbe do tega problema, ki žal zadeva mnoge, premnoge, tako mladoletnike kot odrasle. Kar počnete, je dragoceno tako za žrtve kot za vso cerkveno skupnost,« je še dejal papež Frančišek.
