Papež se je srečal s sorodniki Palestincev iz Gaze. »Zdaj nimamo ničesar več«

Vatican News

Različne pripovedi, isti konec: ljudje v Gazi umirajo

»Nismo samo številke,« je dejala Suhair Anastas, ki je še pred štirimi dnevi živela v Gazi, kjer se je zatekla v latinsko župnijo Svete Družine. Območje Gaze je uspela zapustiti s svojo 16-letno hčerko, ker ima kanadski potni list. Najprej je spregovorila o srečanju s svetim očetom: vsak izmed navzočih mu je povedal, kaj je doživel v preteklih tednih. Pripovedi so bile različne, vendar pa so se vse končale na isti način: »Ljudje v Gazi umirajo«.

Ko greš spat, ne veš, če se boš naslednje jutro zbudil

Suhair je zatem pojasnila, da je imela srečo, da se je lahko zatekla v cerkev, čeprav tudi to ni popolnoma varen kraj. Po njenih besedah v Gazi ni nobenega kraja, kjer bi bili lahko ljudje povsem varni: »Ko greš spat, ne veš, če se boš naslednje jutro zbudil. To je strašna izkušnja,« je dejala in dodala: »Ko pustiš vse ljudi tam in odideš, se počutiš zelo krivega«. Prav občutek krivde in strah pred nevarnostjo na poti sta bila razloga, da se ni prej odpravila iz Gaze, čeprav je v začetku novembra dobila dovoljenje za potovanje proti jugu, da bi dosegla mejni prehod Rafa in nato nadaljevala pot v Egipt.

Težka pot iz Gaze

Ko se je odločila, da odide, je bilo potovanje pravi pekel, kot pravi sama. V skupini je bilo sedem ljudi, med njimi tudi sedemletni in enoletni otrok. Najprej so se dolgo vozili, potem pa so začeli hoditi. Kmalu so okoli sebe slišali spopade, bombe, streljanje, vendar niso mogli storiti ničesar razen da so hodili in visoko držali belo zastavo. »Bilo je strašljivo. Sedemletnik je svojo mamo ves čas spraševal, če bomo umrli, ona pa mu je zagotavljala, da ne bomo umrli in ga spodbujala, naj samo hodi in bo vse dobro.« Suhair je vesela, da jim je uspelo oditi, vendar pa se nenehno spominja ljudi, ki so ostali v Gazi.

Ne veš, kaj se dogaja okoli tebe

Mesto Gaza je popolnoma uničeno in oblegano. Iz cerkve, kamor se je 13. oktobra zatekla, nihče ni smel izstopiti, ker situacija ni varna. Samo dve ali tri osebe so lahko šle ven po zaloge hrane. Vsi predstavniki Palestincev, ki jih je včeraj sprejel papež Frančišek, so v izraelskih napadih izgubili prijatelje in družinske člane. Za Suhair je najtežje to, »da ne veš, kaj se dogaja okoli tebe. Včasih se ti zdi, da če se ti kaj zgodi, tvoja družina za to sploh ne bo vedela«.

Družina jo čaka v Jordaniji

Njena družina jo čaka v Jordaniji, kjer živita njena sinova, ki sta študenta. »Sanjam o varnem življenju. Zdaj nimamo ničesar. Po vsem, kar smo doživeli, nimamo nobenih načrtov za prihodnost. Vsak bi si za svoje otroke želel najboljše in upam, da bo to mogoče. Upam, da se bo mogoče vrniti v Gazo,« je sklenila svoje pričevanje Suhair Anastas.