Papeževo pismo ob 800-letnici potrditve Vodila manjših bratov
Papež Frančišek
SPOŠTOVANI GENERALNI MINISTRI FRANČIŠKOVSKE DRUŽINE
P. MASSIMO FUSARELLI, OFM
P. ROBERTO GANUIN, OFM Cap
P. CARLOS ALBERTO TROVARELLI, OFM Conv
P. ARMANDO TRUJILLO CANO, TOR
Dragi bratje, z veseljem vam pošiljam svoje čestitke ob tako pomembni okoliščini za celotno frančiškovsko družino, katere živo molitveno prisotnost in sinovsko bližino čutim od začetka petrinske službe. 800-letnica potrditve Vodila manjših bratov s strani papeža Honorija III. v Vatikanu 29. novembra 1223 je primerna priložnost ne samo za to, da se spomnimo zgodovinskega dogodka, ampak predvsem da poživite v sebi istega duha, ki je navdihnil Frančiška Asiškega, da se je odpovedal vsemu in začel enkratno in privlačno obliko življenja, ker je bila zakoreninjena v evangeliju in živeta sine glosa. Ta jubilej je lahko za vsakega čas notranjega prerojenja, prenovljenega misijonskega poslanstva Cerkve, ki kliče, naj gremo svetu naproti tja, kjer mnogi bratje in sestre čakajo na tolažbo, ljubezen in skrb.
Ganjen od teh čustev vam zato izročam spodbude, ki izhajajo prav iz besed Asiškega ubožca, ki svojim bratom predlaga, naj: »spolnjujejo uboštvo in ponižnost svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa […] FPVod 12,4).
Spolnjevati evangelij
Potrjeno Vodilo se res začenja in končuje s izrecnim sklicevanjem na evangelij. Uvodni izrazi so razsvetljujoč povzetek celotnega Vodila: »Vodilo in življenje manjših bratov je spolnjevanje svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa z življenjem v pokorščini, brez lastnine in v čistosti« (FPVod 1,1).
Za sv. Frančiška je bil evangelij v središču njegovega bivanja; in Cerkev je odobrila njegov namen in ga vrnila njemu in vsem vam, Frančiškovim bratom kot besedilo, ki ne izraža več samo duhovnega uvida nekega ustanovitelja, ampak obliko življenja. To je sporočilo veselja, ki sem ga pogosto hotel pokazati, ker »napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom« (Evangelij veselja, št. 1).
Zato je nujna vrnitev k temelju krščanske in krstne zavzetosti, ki se lahko v vsaki odločitvi pusti navdihniti Gospodovi besedi: Kristus je žarišče vaše duhovnosti! Bodite možje in žene, ki se v njegovi šoli resnično učijo »vodila in življenja«!
Poslušni Cerkvi
Predragi, da bi živeli Učiteljeve nauke, moramo ostati v Cerkvi. Frančišek to odločno pokaže, ker uvodnemu stavku, ki opisuje voljo spolnjevanja evangeljskih svetov, takoj doda prepričljive in enkratne besede po vsebini in jeziku: »Brat Frančišek obljublja pokorščino in spoštovanje gospodu papežu in njegovim zakonito izvoljenim naslednikom ter rimski Cerkvi. Drugi bratje so dolžni ubogati brata Frančiška in njegove naslednike« (FPVod 1,2-3).
V tej vezi »pokorščine in spoštovanja« papežu in rimski Cerkvi je prepoznal bistveno prvino za zvestobo klicu in za prejemanje Kristusa v evharistiji; zato brez oklevanja izjavlja svojo nujno pripadnost Cerkvi. Torej živite duha Vodila v poslušanju in v dialogu, kot to predlaga sinodalna pot. Vztrajno podpirajte Cerkev, popravljajte jo z zgledom in pričevanjem, tudi ko se zdi, da to stane več!
Iti po svetu
Končno se želim vrniti k uvidu, ki ga prav tako vsebuje Potrjeno Vodilo, da je treba iti po svetu. Govoreč v prvi osebi Serafski oče izreče: »Svojim bratom pa svetujem, jih opominjam in spodbujam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se ne prerekajo in prepirajo, kadar hodijo po svetu, in naj ne sodijo drugih, ampak naj bodo krotki, miroljubni in skromni, blagi in ponižni. Z vsemi naj vljudno govore, kakor se spodobi … […] V katerokoli hišo pridejo, naj najprej rečejo: Mir tej hiši […]« (FPVod 3,10-13).
Iti po svetu za vas, Frančiškovi bratje in sestre, pomeni konkretno uresničevanje potujoče poklicanosti v slogu bratstva in miroljubnega življenja, brez prerekanj in prepirov ne med vami in ne z drugimi, v izkazovanju »majhnosti«, s krotkostjo in blagostjo, z oznanjevanjem Gospodovega miru in v zaupanju previdnosti. Gre za poseben program evangelizacije, ki je možen za vsakogar.
V tej perspektivi je dobro ponovno odkriti lepoto značilno frančiškanske evangelizacije, ki se rojeva iz bratstva, da bi spodbujala bratstvo; v resnici govori življenje, ljubezen, podarjena v služenju, je največji način oznanjevanja. Zato ponovno odkrijte moč v tej posebni poklicanosti, ki je lastna »manjšim« in »ubogim«, kakršni ste po želji in po pripadnosti. Frančišek vam jo je dal v svojem Vodilu in prepričan sem, da v sozvočju s povabilom, ki ga namenjam krščanski skupnosti, naj bo »Cerkev v izhodu«: »Danes je življenjskega pomena, da gre Cerkev, zvesta Učenikovemu vzoru, oznanjat evangelij vsem, v vse kraje, v vse okoliščine brez odlašanja, brez odpora in brez strahu. Evangeljsko veselje je za vse ljudstvo, nihče ne more izključiti nikogar« (Evangelij veselja, 23).
In zato vam pravim: ne obotavljajte se hoditi po svetu v »bratstvu« in »majhnosti«, deliti blaženost uboštva, postajati zgovorno evangeljsko znamenje in kazati našemu času, ki je zaznamovan z izkoriščanjem okolja in revežev, da je evangelij zares vesela vest za človeka, da bi našel boljšo smer za graditev novega človeštva, obenem s pogumom, da se poda na pot k Jezusu, ki je bil bogat, pa je zaradi nas postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu (prim. 2 Kor 8,9).
Dragi bratje, izročam vam poslanstvo, da boste znali prepoznati prave poti, ki jih je treba prehoditi, da bi mogli drzno in zvesto odgovarjati prejeti karizmi. Ko se pripravljate na obujanje spomina temeljnih postaj zgodovine te velike frančiškanske družine, prosim za priprošnjo Device Marije ter svetega Frančiška in Klare Asiške; z veseljem podeljujem svoj blagoslov ter vas prosim, da še naprej molite zame.
Rim, sv. Janez v Lateranu, 9. novembra 2023
Obletnica posvetitve Lateranske bazilike
Rimske stolnice
Frančišek
