PAPEŽ

Sveti oče: Bodite blizu ljudem, sočutni in nežni. Cerkev potrebuje nežnost

S svetim očetom so se v ponedeljek, 6. novembra, srečali člani Apostolske bratovščine Božjega usmiljenja, ki letos obhaja 25. obletnico ustanovitve, in skupnost Majhnega doma usmiljenja iz Gele na Siciliji, ki pa praznuje deset let delovanja. Spodbudil jih je k svetemu ustvarjalnemu nemiru in veliki ponižnosti, da bi služili drugim in jih vodili v osebno srečanje z usmiljenim Očetom.

Vatican News

Stiske bratov in sester, ki spodbujajo in vznemirjajo

»Sem ste prišli kot velika družina, v kateri ima vsak različne in dopolnjujoče se darove in naloge. In ta bogata raznolikost govori o poti, po kateri ste v teh letih razvili jasen in konkreten načrt dobrega. Začeli ste v težkih razmerah in si prizadevali, da bi s karitativno ljubeznijo sprejeli vse ljudi in celotno osebo, pri čemer ste pristopili k številnim potrebam in spodbujali različne pobude,« med katerimi je papež navedel menzo za revne, obrtne delavnice, možnosti za dokončanje izobraževanja, oblikovanje prostorov za pogovor za družine v težavah. »Vidi se, da ste se pustili spodbuditi in vznemiriti stiskam bratov in sester, ki vam jih je Bog postavil na pot, zlasti zadnjih in najbolj potrebnih. Pred njimi niste šli naprej, ampak ste se ustavili, se jim približali in zanje poskrbeli (prim. Lk 10,25-37) z ustvarjalnostjo, pogumom in velikodušnostjo, kot dobri samarijan, ki ni šel naprej.«

Gojiti duhovnost usmiljenja

Sveti oče jih je spodbudil, naj nadaljujejo s svojim prizadevanjem. »Hkrati pa vas želim povabiti, da vedno bolj gojite in krepite temelj, ki je od začetka dajal trdnost in moč vsemu vašemu delu: duhovnost usmiljenja in enega kruha. Ta želi, da ste ponižni učenci evharističnega Kristusa in da skupaj z njim razodevate Očetovo obličje (prim. Jn 14,8), kakor je to priporočal sveti Janez Pavel II., pri katerem se navdihujete (prim. okrožnica Dives in Misericordia, 1). V služenju in v darovanju samih sebe razodevati nežnost Očetovega obličja: dragi bratje in sestre, v številnih zaposlitvah, ki jih vsak dan opravljate, nikar ne pozabite, da je to končni smisel vašega delovanja in vaša prva poklicanost. Posnemajte Boga, ki je blizu, sočuten in nežen. Tudi vi bodite blizu ljudem, sočutni in nežni. V Cerkvi je potrebna nežnost.«

Ponižnost nas približuje Bogu in človeku

»Vse delajte z eno samo željo: da bi ljudje, ki vas srečajo, spoznali Njega. Ko delate dobro, poskušajte s ponižnostjo izginiti, da bi se v tem, kar počnete, pojavil samo Gospod in da bi vsi prišli k Njemu. Sveta Faustina Kowalska, še ena navdihovalka vašega dela, je govorila, da ponižna duša vpliva na usodo vsega sveta (prim. Dnevnik, IV zvezek, 29.9.37), in to zato, ker ponižnost približuje Bogu ter bratom in sestram, naredi nas sposobne za nežno, diskretno in tiho ljubezen, ki naredi dajanje plemenito, prejemanje lahko in deljenje naravno.«

Neopazna navzočnost

»Zato imejte do ljudi, ki vam jih Gospod zaupa, vedno zadržan in prijazen odnos ter skriti slog, kot tisti starši ali prijatelji ali bratje in sestre, katerih navzočnost, kjer je potrebna, je tako spontana in “normalna“, da je skoraj neopažena. Biti navzoči, ne da bi vas kdo videl – to ni lahko in tudi to je svetost. Navsezadnje nas na ta način ljubi Bog: s ponižno velikodušnostjo, iz trenutka v trenutek, ko nam daje vse, ne da bi kaj pričakoval v zameno!«

Papež Frančišek jih je ob koncu še spodbudil k dvema pomembnima držama, s katerima naj nadaljujejo svojo pot: »Sveti ustvarjalni nemir in velika ponižnost, da bi bili pripravljeni in konkretni pri odzivanju na potrebe bratov in sester ter da bi obenem vsakogar vodili v osebno srečanje z usmiljenim Očetovim obličjem.«