Sveti oče zaradi zdravstvenih težav opoldne molil v kapeli Doma svete Marte
Vatican News
Papež Frančišek molitve Angel Gospodov danes opoldne ni molil z okna apostolske palače, kot je to običajno, ampak iz kapele Doma svete Marte. Kot je sam pojasnil na začetku, ima težave zaradi vnetja pljuč in zato je njegov nagovor prebral msgr. Paolo Braida z državnega tajništva. Molitev in nagovor je v živo prenašala televizija, neposreden prenos pa je kot vedno zagotovil spletni portal Vatican News.
Zaradi papeževega lažjega prehlada so včeraj, 25. novembra, dopoldne bile odpovedane vse avdience in srečanja, popoldne pa je papež opravil zdravniški pregled v rimski bolnišnici Gemelli Isola, ki je izključil nevarnost zdravstvenih zapletov. Novico je objavil Tiskovni urad Svetega sedeža prek Telegrama.
Čeprav svetega očeta ni bilo mogoče videti na oknu apostolske palače, pa so Trg svetega Petra kljub temu napolnili verniki in romarji ter mu prisluhnili in z njim molili prek zaslonov. V središču nagovora je bil Jezus kot Kralj, ki revne imenuje »bratje«, njegova »kraljevska dvorana« pa je tam, kjer nekdo trpi in potrebuje pomoč.
Nagovor papeža Frančiška
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes, na zadnjo nedeljo liturgičnega leta in praznik Našega Gospoda Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, nam evangelij govori o poslednji sodbi (prim. Mt 25,31-46) in nam pove, da bo ta temeljila na dejavni ljubezni.
Prizor, ki je pred nami, je kraljevska dvorana, v kateri na prestolu sedi Jezus, »Sin človekov« (v. 31). Pred njim so zbrani vsi narodi in med njimi izstopajo »blagoslovljeni« (v. 34), Kraljevi prijatelji. Toda kdo so to? Kaj je tako posebnega na teh prijateljih v očeh njihovega Gospoda? Po merilih sveta bi morali biti kraljevi prijatelji tisti, ki so mu dali bogastvo in moč, ki so mu pomagali osvajati ozemlja, zmagovati v bitkah, se proslaviti med drugimi vladarji, morda se pojaviti kot zvezda na prvih straneh časopisov ali na družbenih omrežjih, in njim bi moral reči: »Hvala vam, ker ste me naredili bogatega in slavnega, zavidanja vrednega in strah vzbujajočega.« Tako bi bilo po merilih sveta.
A po Jezusovih merilih so prijatelji drugi. To so tisti, ki so mu služili v najšibkejših osebah. Sin človekov je namreč povsem drugačen Kralj, ki
revne imenuje »bratje«, ki se poistoveti z lačnimi, žejnimi, tujci, bolnimi, jetniki in pravi: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (v. 40). On je Kralj, ki je občutljiv za problem lakote, za potrebo po domu, za bolezen in zapor (prim. v. 35-36): vse stvarnosti, ki so žal vedno zelo aktualne. Lačni, brezdomci, pogosto slabo oblečeni, polnijo naše ulice: vsak dan jih srečujemo. In tudi glede bolezni in zapora vsi vemo, kaj pomeni biti bolan, delati napake in plačevati posledice.
Evangelij pa nam danes pravi, da so »blagoslovljeni« tisti, ki na te revščine odgovorijo z ljubeznijo in služenjem: ne obrnejo se stran, ampak dajejo jesti in piti, oblačijo, sprejemajo, obiskujejo, z eno besedo, postanejo blizu tistim, ki so v stiski. To pa zato, ker ima Jezus, naš Kralj, ki se imenuje Sin človekov, svoje ljubljene sestre in brate v najbolj krhkih ženskah in moških. Njegova »kraljevska dvorana« je postavljena tam, kjer nekdo trpi in potrebuje pomoč. To je »dvor« našega Kralja. In slog, po katerem morajo biti prepoznani njegovi prijatelji, tisti, ki imajo Jezusa za Gospoda, je njegov slog: sočutje, usmiljenje, nežnost. Oplemenitijo srce in se kot olje spustijo na rane tistih, ki jih je ranilo življenje.
Bratje in sestre, vprašajmo se torej: Verjamemo, da je resnično kraljevanje v usmiljenju? Verjamemo v moč ljubezni? Verjamemo, da je dejavna ljubezen najbolj kraljevski izraz človeka in je za kristjana nepogrešljiva? In nazadnje še eno posebno vprašanje: ali sem Kraljev prijatelj, se pravi, ali se v prvi osebi čutim vpletenega v potrebe trpečih, ki jih srečam na svoji poti?
Marija, Kraljica nebes in zemlje, naj nam pomaga ljubiti Jezusa, našega Kralja v njegovih najmanjših bratih.
