Sveti oče: Za končanje vojn in kriz je nujno potrebna sprememba miselnosti
Vatican News
Papež Frančišek na začetku sporočila zapiše, da bomo lahko izpolnili svoje evangelizacijsko poslanstvo, živeli življenje po Jezusovem zgledu ter prispevali k reševanju problemov človeštva le, »če bomo prisluhnili pogosto zadušenemu kriku zemlje in revnih«. Ob tem je spomnil na povabilo, ki ga je vernikom namenil v apostolski spodbudi Evangelii Gaudium: in sicer, da bi obudili »misijonarsko veselje prvih kristjanov«, ki so bili kljub temu, da so bili obrekovani, preganjani, mučeni in umorjeni »paradigma Cerkve v izhodu, ki je "znala brez strahu prevzeti pobudo, iti naproti drugim, iskati oddaljene" in "povabiti izključene"«.
Dolg ljubezni do ubogih
Po papeževih besedah »oznanjevanje evangelija v današnjem svetu od nas še naprej terja preroški upor kot kulturno alternativo spričo uživaškega poganskega individualizma«, »sistema, ki ubija, izključuje, uničuje človeško dostojanstvo« ter »miselnosti, ki osamlja, odtujuje, omejuje notranje življenje na lastne interese«, oddaljuje od bližnjega in od Boga. Sveti oče prav tako ponovno poudari, da evangelizacijsko poslanstvo in krščansko življenje »ne smeta pustiti ob strani ubogih«, saj je celotna pot odrešenja zaznamovana prav z njimi. Odrešenje je prišlo k nam po privolitvi ponižnega dekleta, Marije, Jezusove matere. Tudi Odrešenik »je postal ubog, rodil se je v hlevu med živalmi in kmeti, odraščal je med delavci in si služil kruh s svojimi rokami; obdajale so ga množice ljudi, ki so bili brez pravic, z njimi se je poistovetil, jih postavil v središče svojega srca, njim je najprej oznanil blagovest«. Vse je povabil, da bi jim »dali jesti, da bi pravično razdeljevali dobrine in se zavzemali zanje«. »Zato papež ne more nehati postavljati ubogih v središče,« poudari sveti oče v sporočilu ter doda: »To ni politika, ni sociologija, ni ideologija, je zgolj in samo zahteva evangelija.« Gre za »načelo, glede katerega se ni mogoče pogajati,« čeprav se njegovo udejanjanje lahko razlikuje glede na »kontekst, družbo, osebo in ustanovo«, kar pa ne vpliva na dejstvo, da vsak kristjan ubogim dolguje ljubezen.
Potrebna je globoka sprememba miselnosti in struktur
Prav v »dejavni ljubezni, ki jo dolgujemo ubogim«, po papeževih besedah »najdemo zdravilo za "veliko nevarnost sedanjega sveta z njegovo mnogovrstno in opresivno ponudbo potrošnje"«. Kot je zapisal v spodbudi Evangelii Gaudium, »dokler problemi ubogih niso rešeni v korenini, … ne bodo rešeni problemi sveta in navsezadnje ne more biti rešen noben problem«. Potrebna je globoka sprememba miselnosti in struktur. Brez takšne spremembe »smo obsojeni na opazovanje poglabljanja podnebne, zdravstvene in migracijske krize ter zlasti nasilja in vojn, ki ogrožajo celotno človeško družino, revne in bogate, integrirane in izključene, saj smo vsi "v istem čolnu in smo poklicani, da veslamo skupaj"«. Neenakost sodobne ekonomije »ubija, zavrača in uničuje sestro mater Zemljo v sebični miselnosti«. »Kdor misli, da se lahko reši sam, na tem ali onem svetu, se moti,« še izpostavi sveti oče v sporočilu udeležencem simpozija.
Nova miselnost
Nadalje zapiše, da je potrebno razmišljati »z vidika skupnosti« in da mora biti »prioriteta življenje vsakega človeka«. Solidarnost pa je treba živeti »kot odločitev, da revnim vrnemo to, kar jim pripada«. »Ob spoštovanju neodvisnosti in kulture vsakega naroda se moramo vedno spominjati, da planet pripada vsemu človeštvu in je za vse človeštvo,« nadaljuje papež in spodbudi, naj »odpremo ušesa za krik drugih ljudstev ali drugih regij naše države«.
Nove družbene strukture
Kar zadeva strukture, se morajo le-te po prepričanju svetega očeta »odreči "absolutni avtonomiji trgov in finančnih špekulacij ter se boriti proti strukturnim vzrokom neenakosti"«. Ekonomska politika pa bi morala temeljiti na dostojanstvu vsake človeške osebe in skupnem dobrem. »Poklic podjetnika je plemenito delo, v kolikor dopusti, da ga vprašuje življenje v širšem pomenu,« poudari papež in izrazi upanje na »rast v pravičnosti«, ki ne pomeni samo ekonomske rasti. Terja namreč »odločitve, programe, mehanizme in postopke, ki so povsem jasno naravnani na boljšo razdelitev dohodkov, na ustvarjanje delovnih mest ter na celovito podporo ubogih, ki je več kakor zgolj sistem socialne pomoči«.
