Papež: Zdravje se je izboljšalo, o odstopu ne razmišljam in rad bi šel v Belgijo
Vatican News
Bolj kot odločitev, gre za obljubo, ki jo je sam dal Devici Mariji: »Želim biti pokopan v baziliki Marije Velike. Prostor je že pripravljen.« Papež Frančišek, ki bo 17. decembra dopolnil 87 let, je svojo namero razkril mehiški televizijski postaji N+. Pojasnil je tudi, da si prizadeva poenostaviti obred papeških pogrebov. Jasno je dal vedeti, da čeprav se tudi zaradi starosti pojavljajo misli o smrti, nikakor nima namena odstopiti. Nasprotno, sveti oče je povedal, da bi rad leta 2024 poleg Polinezije in rodne Argentine obiskal še Belgijo.
Grob bo v baziliki Marije Velike
Papež Frančišek je v intervjuju izpostavil svojo veliko pobožnost do Marije. Od tod tudi prihaja njegova odločitev, da bi bazilika Marije Velike, kamor se pogosto odpravlja molit, bila kraj njegovega pokopa. Po eni strani to pomeni novost, saj so dosedanji papeži vsi pokopani v baziliki svetega Petra, po drugi strani pa gre za izraz papeževe velike povezanosti z Marijinim svetiščem, ki ga je v svojem pontifikatu obiskal kar 115 krat – vedno pred in po vsakem potovanju, ob večjih praznikih in drugih priložnostih. »To je moja velika pobožnost. Moja velika predanost. In prej, ko sem prihajal, sem ob nedeljah zjutraj, ko sem bil v Rimu, vedno hodil tja in se tam za nekaj časa ustavil. Obstaja zelo velika vez,« je povedal papež.
Odnos z Benediktom XVI.
Pojasnil je, da je s ceremonjerjem pripravil pogrebni obred za papeže, ter zatrdil, da so ga zelo poenostavili. Zadnji pogreb je bil pogreb Benedikta XVI., 5. januarja, na Trgu svetega Petra. In ravno o odnosu s svojim predhodnikom, ki je zadnjih deset let bil zaslužni papež, je Frančišek spregovoril nekaj dni pred prvo obletnico njegove smrti. »Moj odnos s papežem Benediktom je bil zelo tesen. Včasih sem se šel posvetovat z njim. On pa mi je z veliko modrostjo podal svoje mnenje; vendar pa je rekel “ti se odloči“ in zadevo prepustil v mojih rokah. Vedno mi je pomagal. Pri tem je bil zelo velikodušen.« Da se je lahko poslovil od svojega predhodnika, je papež opisal kot milost. Ko je izvedel, da je bolan je med zadnjo splošno avdienco leta 2022 prosil za molitve zanj. »Šel sem ga obiskat. Bil je pri zavesti, vendar ni mogel več govoriti in držal me je za roko. Slovo je bilo lepo. Po treh dneh je umrl. Benedikt je bil velik človek, ponižen, preprost človek, ki je imel pogum reči dovolj, ko se je zavedel svojih omejitev. Občudujem ga.« Povedal je, da skoraj ne opazi, da Benedikta ni več, v smislu, da je bil tudi njegov odhod nekoliko podoben zadnjim letom njegovega življenja v Mater Ecclesiae: diskreten, tih, naraven. »Včasih grem molit k papeževim grobovom in grem mimo njegovega. Imel je modrost in puščal je svobodo.«
Nobenega odstopa
Sveti oče je tudi v tokratnem pogovoru povedal, da ne izključuje možnosti, da bi nekoč šel po Benediktovih stopinjah in podal svoj odstop. Na začetku svojega pontifikata je takratnemu državnemu tajniku Tarcisiu Bertoneju izročil pismo o odpovedi v primeru zdravstvenih težav. To pismo ostaja tam, kjer je. »O tem nisem razmišljal,« je dejal. »Videl sem Benediktov pogum, ko je spoznal, da ne zmore več in je raje rekel dovolj. To je zame dober zgled. Gospoda prosim, da bi na neki točki rekel dovolj, a ko bo to On hotel.«
Starost in zdravje
Na vprašanje, ali je res, kot trdijo nekateri kritiki, da je po Benediktovi smrti postal strožji, hkrati pa so kritiki postali »bolj zlobni, bolj divji«, je papež Frančišek v šali odgovoril, da ne in da je nekatere le treba nekoliko poučiti. »Včasih je potrebna lekcija, vendar so ljudje tukaj zelo dobri. Jaz sem kompliciran in včasih malo nestrpen, oni pa me prenašajo. Ljudje v kuriji so zelo dobri.«
V zvezi s svojim zdravjem je papež priznal, da je krhko, a je s tem pomirjen. V dveh letih je bil dvakrat operiran in do pred kratkim je bolehal za bronhitisom. »Počutim se dobro, počutim se bolje,« je dejal, vendar »potrebujem, da molite za moje zdravje«, saj »starost ne pride sama od sebe«, »ne pretvarja se, ampak se pokaže takšna, kakršna je«. Po papeževih besedah je treba »znati sprejeti darove starosti« in »da je mogoče zelo dobro delati tudi z druge perspektive«. »Včasih mi rečejo, da sem nepremišljen, ker bi rad delal stvari in se gibal. A to je znamenje, da sem kar dobro.«
Prihodnja potovanja
Zaradi zdravstvenih težav je papež Frančišek moral odpovedati potovanje v Dubaj na konferenco COP28, ki je bilo načrtovano na začetku decembra. Pritrdil je, da so vsa potovanja sedaj dobro premišljena, zlasti najbolj oddaljena. Omejenost človeku pomaga razumeti, da se ene stvari končajo, druge pa začnejo. Starost pomaga dozoreti, kar je zelo lepo, kot je dejal sveti oče.
Potovanja so torej dobro premišljena in pripravljena, a papež Frančišek si želi, da bi v prihodnjem letu opravili tri. Obiskal bi rad Belgijo, Polinezijo in Argentino. Kot je povedal, sta ga v Belgijo povabila kralj Filip in kraljica Matilda, ki sta bila 14. septembra na avdienci v Vatikanu. V zvezi z ostalima dvema državama so priprave še v teku. O morebitnem potovanju v Polinezijo je papež sedaj prvič spregovoril, medtem ko je o obisku svoje rodne Argentine govoril že v preteklosti. Po zmagi na volitvah ga je v telefonskem pogovoru povabil tudi novoizvoljeni argentinski predsednik Javier Milei. Na vprašanje o trditvah o papežu, ki jih je v uporabljal sam predsednik, je sveti oče odgovoril, da se v volilni kampanji govori o resnih stvareh, vendar so provizorične stvari, ki služijo za ustvarjanje nekaj pozornosti, potem pa same po sebi izginejo. Treba je razlikovati med tem, kar politik govori med volilno kampanjo, in tem, kar potem dejansko stori, saj takrat nastopi trenutek konkretnosti in odločitev.
