Sveti oče: Cerkvena in civilna vzgoja sta dve plati iste medalje
Vatican News
Sveti oče je spomnil na začetke združenja, ki je nastalo leta 1963 na pobudo monsinjorja Battiste Bellolija. V tistih letih prenove kateheze je monsinjor Belloli želel dati življenje združenju, ki bi »v luči koncilskega nauka izboljšalo pastoralo oratorijev, povečalo prispevek laikov ter dalo obliko in dušo celostni vzgoji«.
»Njegov projekt je bil preroški: ne utrudite se, ko ga nadaljujete s pogumom in ustvarjalnostjo!« je spodbudil papež. »Potrebuje ga Cerkev, pa tudi italijanska družba. V času, ko svet ovijajo vajeti nasilja, občutki sprenevedanja in sovraštva, si ne prenehajte prizadevati za vzgojo, za podporo družine, za sporočanje lepote bratstva.«
Cerkvena in civilna vzgoja sta dve plati iste medalje
Rekreativni, kulturni in umetniški predlogi združenja so vedno usmerjeni v celostno vzgojo otrok in mladih. »Prizadevati si moramo za celotno osebo, vse njene razsežnosti: čustveno, psihološko, duhovno, intelektualno in telesno. Sveti Janez Bosko je dejal, da je treba oblikovati 'dobre kristjane in poštene državljane', pri čemer se je dobro zavedal, da ni mogoče vzgajati v neprepustnih oddelkih in da je od dobre ali slabe vzgoje mladih odvisna pozitivna ali negativna prihodnost družbe. Cerkvena in civilna vzgoja sta dve plati iste medalje, med njima ne more biti nasprotja, saj obe prispevata k dobremu posameznika in skupnosti,« je poudaril sveti oče in pri tem spomnil na afriški pregovor, da je za vzgojo otroka potrebna celotna vas. »Danes je bolj kot kdaj koli prej treba ustvarjati zavezništva, da bi oblikovali zrele ljudi, sposobne premagati razdrobljenost in nasprotovanja ter obnoviti tkivo odnosov za bolj bratsko človeštvo (prim. Sporočilo ob začetku izvajanja vzgojnega sporazuma, 12. september 2019).
Pomembna vloga pri podpori družin
S takšnim pogledom na sodelovanje, ima mreža oratorijev in krožkov, ki jih pripravlja združenje po župnijah, »pomembno vlogo pri podpori družin«, saj dopolnjuje in povezuje civilne prakse za blagostanje prebivalcev na določenem območju. Kot primer je papež navedel poletne dejavnosti, ki vključujejo najmlajše otroke med počitnicami in omogočajo njihovim staršem, da še naprej delajo, in dejavnosti po pouku, ki zaradi številnih prostovoljcev varujejo pred opuščanju šolanja, spomnil pa tudi na delavnice, ki sprejemajo in integrirajo. »To so mostovi med družinami, teritorijem, cerkveno skupnostjo in družbo. Imejte odprta vrata, predvsem pa roke in srca: ni lahko, a vemo, da je drugi vedno bogastvo, ki ga je treba ceniti in vrednotiti,« je dejal sveti oče.
Zastonjskost in veselje
O koncu jim je še izrazil hvaležnost, ker skrbijo za odprte prostore zastonjskosti in veselja: »Kristjani ne morejo biti žalostni. Evangelij je veselje, upanje, luč, oznanilo odrešenja. To pa je povezano z izkušnjo zastonjskosti, daru in podarjanja samega sebe. V prostorih zastonjskosti se človek smeji in pričuje o veselju Božjih otrok; in ustvarja se tisti dober hrup, ki ne zamegljuje, ampak osvobaja! Hrup mladih je zvok njihovih sanj, njihovega navdušenja, njihove želje, da bi bili protagonisti in spremenili svet, njihove sposobnosti, da neusklajene note tega časa spremenijo v glasbo. Ta hrup je dober za nas, saj nas prebudi iz otrplosti lažnih gotovosti in udobnih navad,« je dejal papež in sklenil z besedami svetega Pavla, ki je zavetnik združenja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se« (Flp 4,4).
