Sveti oče zaposlenim v Vatikanu: Služite Cerkvi v skritosti in majhnosti

Vatican News

Papež Frančišek je najprej spregovoril o skritosti in majhnosti, ki predstavljata slog Boga. »Ko skupaj premišljujemo o skrivnosti Jezusovega rojstva, je lepo, če lahko doumemo slog Boga, ki ni veličasten, ni hrupen, ampak je nasprotno slog skritosti in majhnosti. Dve pomembni besedi: skritost in majhnost. Sporočata nam krotkost Boga, ki ne prihaja k nam, da bi nas prestrašil s svojo veličino ali se nam vsiljeval s svojim sijajem, ampak postane navzoč na najbolj običajen možen način, tako da postane eden izmed nas.

Skritost in majhnost. Bog se skriva v majhnosti rojenega Otroka, v zakonskem paru – Mariji in Jožefu –, ki ni v soju žarometov, v revščini hleva, ker v prenočišču zanje ni bilo prostora. To sta bistveni lastnosti Božjega Sina, ki se bo pozneje svetu predstavil kot majhno seme, ki umre skrito v zemlji, da obrodi sad. On je Bog malih, Bog poslednjih, in z Njim se vsi učimo poti, ki ji moramo slediti, da bi vstopili v Božje kraljestvo: ne poti navidezne in narejene religioznosti, ampak da bi postali majhni kakor otroci.«

Ob tem je sveti oče zaposlenim v Vatikanu dejal, da dobro poznajo ti dve besedi, saj njihovo delo večinoma poteka v skritosti vsakdana. Pogosto skrbijo za stvari, ki se morda zdijo nepomembne, vendar pa prispevajo k služenju Cerkvi in družbi. »Za to se vam zahvaljujem in vam želim, da bi mogli nadaljevati svoje delo v duhu hvaležnosti, z vedrino in ponižnostjo ter bi prav tam, v odnosih s svojimi sodelavci in sodelavkami, dajali krščansko pričevanje. Tudi tukaj, oziroma predvsem tukaj, je potrebno to krščansko pričevanje. Poglejte Jezusovo skritost in majhnost v votlini; poglejte preprostost jaslic, ki ste jih postavili doma; in bodite prepričani, da dobro, tudi kadar je skrito in nevidno, raste brez hrupa. Dobro raste brez hrupa, množi se na nepričakovan način in širi vonj veselja. Ne pozabite tega: dobro raste brez hrupa in daje tisti mir, tisto veselje v srcu, ki je tako lepo.«

Ta slog skritosti in majhnosti je papež Frančišek ob koncu nagovora zaželel tudi družinam in otrokom zaposlenih v Vatikanu. »Danes živimo v času, za katerega se včasih zdi, da je obseden z videzom, vsi se želijo postaviti na ogled. Je čas ličenja – vsi se ličijo, ne samo obraz, ampak tudi dušo in to je slabo. Skušajo se pokazati, razkazovati, zlasti prek družbenih omrežij. To je nekako tako, kot da bi si želeli dragocene kristalne kozarce, ne da bi nas zanimalo, če je vino dobro. Toda v družini zunanji videz in maske ne štejejo – v družini se vse ve – ali pa trajajo kratek čas. Pomembno je, da ne manjka dobrega vina ljubezni, nežnosti, sočutja, medsebojnega razumevanja. In to je slog Boga. Bližina, sočutje in nežnost. To je slog Boga. In dobro vemo, da ljubezen ne dela hrupa. Živimo jo v skritosti in majhnosti vsakdanjih dejanj, v pozornostih, ki si jih znamo izmenjati. In tega vam želim: da bi bili v svojih domovih in družinah pozorni na vsakodnevne malenkosti, na drobna dejanja hvaležnosti, skrbi. Ob pogledu na jaslice si lahko predstavljamo Marijino in Jožefovo skrb ter nežnost do Otroka, ki se je rodil. Vsem vam bi rad zaželel ta slog.«
Sveti oče je ob zaključku srečanja prisotnim in njihovim družinskim članom, posebej bolnim in ostarelim, voščil ob božičnih praznikih ter jih povabil: »Bratje in sestre, odprimo svoja srca veselju: Gospod prihaja med nas!«