Papež: Oznanjati evangelij pomeni postati boljši tako, da pomagamo drugim biti boljši

»Dragi bratje in sestre, dober dan. Danes evangelij pripoveduje o klicu prvih učencev (prim. Mr 1,14-20)«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 3. nedeljo med letom ali tudi od leta 2020 nedeljo Božje Besede.

Vatican News

Ena prvih stvari, ki jih Jezus stori na začetku svojega javnega življenja, je ta, da druge povabi, naj se pridružijo njegovemu poslanstvu. Približa se mladim ribičem in jih povabi, naj mu sledijo in postanejo »ribiči ljudi« (prim. v. 17). In to nam pove nekaj pomembnega: Gospod nas rad vključi v svoje delo zveličanja, želi, da smo dejavni z Njim, odgovorni in protagonisti. Kristjan, ki ni dejaven, ki ni odgovoren v delu oznanjevanja Gospoda in ki ni protagonist svoje vere, ni kristjan oziroma kot je rekla moja babica, je vrtnična voda.

Sam po sebi tega ne bi potreboval, vendar to stori, čeprav to pomeni, da mora nase vzeti naše številne omejenosti. Vsi smo omejeni, še več grešniki in On to vzame nase. Poglejmo, na primer, kako potrpežljiv je bil do učencev: pogosto niso razumeli njegovih besed (prim. Lk 9, 51-25); včasih se niso razumeli med seboj (prim. Mr 10,41); dolgo časa niso mogli sprejeti bistvenih vidikov njegovega oznanjevanja, kot je služenje (prim. Lc 22,27). In kljub temu jih je Jezus izbral in je še naprej verjel vanje. To je pomembno. Gospod nas je izbral, da bomo kristjani in mi smo grešniki, kar počnemo eno za drugim, pa vendar Gospod nadaljuje verjeti nam, verjeti v nas. Ta Gospod je čudovit.

Prinašati Božje zveličanje vsem je bila za Jezusa največja sreča, njegovo poslanstvo, njegova hrana (prim. Jn 4,34), smisel njegovega bivanja (prim. Jn 6,38). In v vsaki besedi in dejanju, s katerima se združimo z Njim, se v čudoviti pustolovščini podarjanja ljubezni množita luč in veselje (prim. Iz 9,2), ne samo okoli nas, ampak tudi v nas.

Oznanjevanje evangelija torej ni zapravljanje časa. Pomeni biti srečnejši tako, da drugim pomagamo biti srečni. Pomeni osvoboditi se samih sebe tako, da drugim pomagamo biti svobodni. Oznanjevati evangelij pomeni postati boljši tako, da pomagamo drugim biti boljši!

Vprašajmo se torej: ali se občasno zaustavim in se spomnim veselja, ki je raslo v meni in okoli mene, ko sem sprejel klic, da bi spoznal Jezusa in pričeval o njem? In kadar molim, ali se zahvalim Gospodu, da me je poklical, da bi osrečeval druge? In končno: ali si želim, da bi kdo prek mojega pričevanja in veselja okusil, kako lepo je ljubiti Jezusa?

Naj nam Devica Marija pomaga okušati veselje evangelija.