Papež: Katoliški medijski delavci ne morejo ostati nevtralni

Andreja Červek – Vatikan

Predstavnikom nemškega Združenja katoliških publicistov, ki je bilo ustanovljeno pred 75. leti in ki povezuje katoliške medijske delavce tako v cerkvenem kot civilnem sektorju, je sveti oče govor izročil. V njem izpostavlja dragoceno vlogo katoliških medijskih delavcev: s pravilnimi informacijami pomagati razjasniti nesporazume, predvsem pa preprečiti njihov nastanek in tako pomagati k medsebojnemu razumevanju.

»Komunikacija pomaga, kot pravi apostol Pavel, da smo “med seboj deli enega telesa“ (Ef 4,25), poklicani živeti v občestvu znotraj mreže odnosov, ki se nenehno širi. To je bistveno v Cerkvi, kjer se vez z univerzalnostjo razvija in se na poseben način usklajuje po službi Petrovega naslednika.«

Ton miru in sočutja pri komunikaciji

Združenje si prizadeva na področju ekumenizma, medverskega dialoga ter zaščite miru, svobode in človeškega dostojanstva. Po papeževih besedah gre za cilje, ki so še posebej aktualni.

»Koliko konfliktov, namesto da bi se jih izkoreninilo z dialogom, danes podžigajo lažne novice ali izzivalne izjave, ki jih prinašajo mediji! Zato je še toliko bolj pomembno, da vi, ki imate močne krščanske korenine in vsakodnevno živite vero, ki ste v srcu “demilitarizirani“ z evangelijem, podpirate razorožitev jezika. To je temeljnega pomena: spodbujati ton miru in sočutja, graditi mostove, biti pripravljeni na poslušanje, uriti se v spoštljivi komunikaciji z drugim in njegovimi razlogi. To v družbi nujno potrebujemo, pa tudi Cerkev potrebuje prijazno in obenem preroško komunikacijo.«

Vloga katoliških komunikatorjev na sinodalni poti

V nadaljevanju papež spomni, da se je Cerkev v Nemčiji podala na sinodalno pot, o kateri je leta 2019 napisal tudi pismo. V današnjem govoru

 pa izrazi željo, da »bi se s pismom bolje seznanilo, se o njem razmišljalo in se ga uresničilo, saj izraža dva vidika, ki sta po njegovem prepričanju temeljna, da ne bi zašli s poti«.

»Najprej skrb za duhovno razsežnost oziroma konkretno in stalno usklajevanje z evangelijem in ne z modeli sveta, pri čemer se odkriva osebno in skupnostno spreobrnjenje prek zakramentov in molitve, poslušnosti Svetemu Duhu in ne duhu časa. In potem univerzalna, katoliška razsežnost, da življenja vere ne bi razumeli kot nekaj, kar je povezano samo z lastnim kulturnim in nacionalnim okoljem. S tega vidika je dobro sodelovati v univerzalnem sinodalnem procesu. Katoliški komunikatorji imajo v takšnih razmerah dragoceno vlogo: s pravilnimi informacijami lahko pomagajo razjasniti nesporazume, predvsem pa preprečijo njihov nastanek in tako pripomorejo k medsebojnemu razumevanju in ne k nasprotovanju.«

Nevtralnost medijev je navidezna

Papež poudarja, da je v vsakem primeru pomembno imeti držo »izhoda«, da bi krščansko sporočilo ponesli v vsako življenjsko okolje, pri tem pa uporabljali sredstva in možnosti, ki so nam danes na razpolago.

»Cerkev, ki se ukvarja predvsem sama s sabo, zboli za avtoreferencialnostjo. Cerkev je namreč poslanstvo in katoliški komunikatorji ne morejo ne biti vključeni in ostati tako rekoč “nevtralni“ glede na sporočilo, ki ga posredujejo.« Pri tem sveti oče navede besede iz poslanice za Svetovni dan sredstev družbenega obveščanja 2014, v kateri je izpostavil, da je nevtralnost medijev navidezna: »Samo tisti, ki komunicira tako, da vključi samega sebe, lahko predstavlja oporno točko.«

Začeti pri realnosti oseb, revnih in preprostih ljudi

Ob koncu govora papež Frančišek zatrjuje, da čeprav je Nemčija bogata in razvita država, tudi tam obstajajo velike stiske. Izpostavi zlasti pojav revščine otrok, družine, ki s težavo plačujejo račune, in položaj mnogih migrantov in beguncev, ki jih je Nemčija sprejela v velikem številu.

»Tam Bog ljubezni čaka na dobro novico naše dejavne ljubezni. Čaka na kristjane, ki bodo šli naproti ljudem na obrobju. Tudi za to so potrebni komunikatorji, ki izpostavijo zgodbe in obraze tistih, ki jim le nekateri ali pa nihče ne posveča pozornosti. Ko komunicirate, vedno pomislite na obraze oseb, zlasti revnih in preprostih, ter začnite pri njih, pri njihovi realnosti, njihovih dramah in njihovem upanju, četudi to pomeni iti proti toku in obrabiti podplate na čevljih.«